Princ miru

Ko se je rodil Jezus Kristus, je množica angelov razglasila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir med ljudmi, ki so mu po volji« (Lk. 2,14). Kot prejemniki Božjega miru so kristjani edinstveno poklicani v tem nasilnem in sebičnem svetu. Božji Duh vodi kristjane v miroljubno življenje, skrb, dajanje in ljubezen. Nasprotno pa je svet okoli nas nenehno zapleten v razdor in nestrpnost, pa naj bo to politična, etnična, verska ali družbena. Tudi v tem trenutku so celotne regije ogrožene z zoprno zamero in sovraštvom ter njihovimi posledicami. Jezus je opisal to veliko razliko, ki je značilna za njegove učence, ko jim je rekel: »Pošljem vas kakor ovce med volkove« (Matej 10,16).

Ljudje tega sveta, ki so obremenjeni v svojem načinu razmišljanja in delovanja, ne najdejo poti do miru. Pot sveta je pot sebičnosti, pohlepa, zavisti in sovraštva. Toda Jezus je rekel svojim učencem: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dam vam, kot daje svet. Naj se vaše srce ne vznemirja in ne bojte se« (Jn 14,27).

Kristjani smo poklicani, da smo marljivi pred Bogom, »da si prizadevamo za mir« (Rimljanom 14,19) in »si prizadevati za mir z vsemi in za posvečenje« (Hebrejcem 1 Kor2,14). So deležni vsega veselja in miru: »Bog upanja naj vas napolni z vso radostjo in mirom v veri, da bo upanje v vas vedno bogato po moči Svetega Duha« (Rimljanom 1).5,13).

Takšen mir, »mir, ki presega sleherni razum« (Pismo Filipljanom 4,7), presega ločitve, razlike, občutke izoliranosti in duh pristranskosti, v katerega so ljudje vključeni. Ta mir namesto tega vodi k harmoniji in občutku skupnega namena in usode – »enotnosti duha v vezi miru« (Efežanom). 4,3).

To pomeni, da odpuščamo tistim, ki so nam storili krivico. Pomeni, da izkazujemo usmiljenje tistim v stiski. Nadalje navaja, da bodo prijaznost, poštenost, velikodušnost, ponižnost in potrpežljivost, vse podkrepljeno z ljubeznijo, značilne za naše odnose z drugimi ljudmi. Jakob je o kristjanih zapisal naslednje: "Sad pravičnosti pa je sejan v miru tistim, ki delajo mir" (Jakob 3,18). Takšen mir nam daje tudi jamstvo in varnost pred vojno, pandemijo ali katastrofo ter nam daje mir in mir sredi tragedije. Kristjani nismo neobčutljivi za življenjske težave. Preživeti morajo čase stiske in bolečine kot vsi ostali. Imamo Božjo pomoč in zagotovilo, da nas bo podpiral: »Vemo pa, da tistim, ki Boga ljubijo, vsem, ki so poklicani po njegovem namenu, vse pripomore k dobremu« (Rimljanom). 8,28). Tudi ko so naše fizične okoliščine motne in temne, nas Božji mir, ki je v nas, ohranja zbrane, prepričane in trdne, samozavestne in upajoče na vrnitev Jezusa Kristusa na zemljo, ko bo njegov mir objel vso zemljo.

Ko pričakujemo ta slavni dan, se spomnimo besed apostola Pavla: »Mir Kristusov, h kateremu ste bili poklicani v enem telesu, naj kraljuje v vaših srcih; in se zahvaljujte« (Kološanom 3,15). Izvor miru je ljubezen, ki izhaja iz Boga! Knez miru - Jezus Kristus je tam, kjer najdemo ta mir. Jezus takrat živi v tebi s svojim mirom. Mir imate v Kristusu po veri v Jezusa Kristusa. Nosi te njegov mir in nosiš njegov mir vsem ljudem.

Joseph Tkach