Praznik Jezusovega vnebohoda

Štirideset dni po svojem trpljenju, smrti in vstajenju se je Jezus svojim učencem večkrat prikazal živ. Jezusovo obličje so lahko doživeli večkrat, tudi za zaprtimi vrati, kot vstalega v spremenjeni obliki. Smeli so se ga dotikati in jesti z njim. Govoril jim je o Božjem kraljestvu in o tem, kako bo, ko bo Bog vzpostavil svoje kraljestvo in dokončal svoje delo. Ti dogodki so sprožili korenito spremembo v življenju Jezusovih učencev. Jezusov vnebohod je bil zanje odločilna izkušnja in je bil povzdignjen na »praznik vnebohoda«, ki se praznuje šele od četrtega stoletja.

Mnogi kristjani verjamejo, da je vstali Jezus ostal na zemlji 40 dni in se ob vnebohodu umaknil na varno nebesa, ker je končal svoje delo na zemlji. Ampak to ni resnica.

Jezus je s svojim vnebovzetjem v nebesa jasno dal vedeti, da bo še naprej človek in Bog. To nam zagotavlja, da je On Veliki duhovnik, ki pozna naše slabosti, kot je zapisano v Poslanci Hebrejcem. Njegov vidni vnebovzetje v nebesa nas pomirja, da ni preprosto izginil, ampak še naprej deluje kot naš Veliki duhovnik, Posrednik in Posrednik. Sama narava odkupne daritve ni samo v tem, kaj je Jezus storil, ampak kdo je in bo za vedno.

Sveto pismo opisuje dogodek vnebohoda v Apostolskih delih: »Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh nad vami, in mi boste priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do konca zemlje. In ko je to rekel, je bil vzet pred njihovimi očmi in oblak ga je dvignil pred njihovimi očmi" (Apd. 1,8-9.).

Učenci so pozorno gledali v nebo, ko sta nenadoma poleg njih stala dva v belo oblečena moža in jima govorila: Zakaj stojiš tukaj in strmiš v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebesa, bo spet prišel na enak način, kot ste ga videli, da je odšel. Ti verzi pojasnjujejo dve osnovni točki: prvič, Jezus je izginil v oblaku in se povzpel v nebesa, in drugič, vrnil se bo na to zemljo.

Pavel tem vidikom dodaja še eno perspektivo, ki jo želimo podrobneje obravnavati. Zaradi svoje velike ljubezni do nas nas je Bog, ki je bogat z usmiljenjem, oživel s Kristusom, tudi ko smo bili mrtvi zaradi svojih prestopkov in bili rešeni po njegovi milosti. Posledica tega je bila duhovno gledano, da smo bili z Jezusom vzeti v nebesa: »Z nami nas je povzdignil in nas z nami postavil v nebesa v Kristusu Jezusu, da bi v prihodnjih vekih pokazal izjemno bogastvo svoje milosti po svoji dobroti do nas v Kristusu Jezusu« (Efežanom 2,6-7.).

Tu Pavel razlaga posledice novega življenja, ki ga imamo v skupnosti z Jezusom Kristusom. Pavel v svojih pismih pogosto uporablja besedno zvezo »v Kristusu«, da nam pomaga razumeti našo novo identiteto. Biti v Kristusu pomeni sodelovati ne le pri Jezusovi smrti, pokopu in vstajenju, temveč tudi v njegovem vnebohodu, s katerim duhovno živimo z Njim v nebeških sferah. Biti v Kristusu pomeni, da nas Bog Oče ne vidi v naših grehih, ampak najprej vidi Jezusa, ko nas vidi v njem. Vidi nas s Kristusom in v Kristusu, kajti to smo.

Vsa varnost evangelija ni le v našem verovanju ali upoštevanju določenih zapovedi. Vsa varnost in moč evangelija je v tem, da Bog to počne »v Kristusu«. Pavel je to resnico še poudaril v Kološanom: »Če ste vstali s Kristusom, iščite tisto, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Iščite tisto, kar je zgoraj, ne tisto, kar je na zemlji. Kajti mrtvi ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu« (Kološanom 3,1-3.).

Osredotočite se na zgornje stvari, ne na zemeljske stvari. Biti v Kristusu pomeni, da kot kristjani živimo na dveh področjih – fizičnem svetu vsakdanje realnosti in »nevidnem svetu« duhovnega obstoja. Še ne doživljamo polne slave našega vstajenja in vnebohoda s Kristusom, a Pavel nam pravi, da to ni nič manj resnično. Prihaja dan, pravi, ko se bo pojavil Kristus in v tem dnevu bomo v celoti izkusili resničnost tega, kar smo postali.

Bog ni samo odpustil naših grehov in nas nato pustil, da bi poskušali biti pravični. Bog nas je oživel s Kristusom, tudi ko smo bili mrtvi zaradi svojih prestopkov. Nato nas je obudil s Kristusom in nas s seboj posadil v nebesih. Nismo več tisti, ki smo sami, ampak tisti, ki smo v enotnosti s Kristusom. Sodelujemo pri vsem, kar je dosegel za nas, za nas in v našem imenu. Pripadamo Jezusu Kristusu!

To je osnova vašega zaupanja, vašega trdnega prepričanja, zaupanja in trdnega upanja. Bog vas je oblikoval v enost s Kristusom, da bi lahko v njem sodelovali v odnosu ljubezni, ki jo ima Jezus z Očetom in Svetim Duhom od večnosti. V Jezusu Kristusu, Večnem Božjem Sinu, ste Očetov ljubljeni otrok in On se zelo veseli vas. Krščanski dan vnebohoda je pravi čas, da vas spomnimo na to dobro novico, ki spreminja življenje.

Joseph Tkach