Ali te Bog še vedno ljubi?

Ali veste, da mnogi kristjani živijo vsak dan in niso prepričani, da jih Bog še vedno ljubi? Zaskrbljeni so, da jih bo Bog zavrnil in še huje, da jih je že zavrnil. Mogoče si enako prestrašen. Zakaj mislite, da so kristjani tako zaskrbljeni?

Odgovor je preprosto, da so pošteni do sebe. Vedo, da so grešniki. Boleče se zavedajo svojih neuspehov, svojih napak, svojih prestopkov - svojih grehov. Učili so se, da sta Božja ljubezen in celo odrešenje odvisni od tega, kako dobro sta ubogljivi Bogu.

Zato govorijo Bogu, kako jim je žal in prosijo za odpuščanje v upanju, da jim bo Bog odpustil in ne bo obrnil hrbet, ko bodo nekako ustvarili globok, notranji občutek skrbi.

Spominja me na Hamleta, Shakespearovo igro. V tej zgodbi je princ Hamlet izvedel, da je njegov stric Klaudius ubil Hamletovega očeta in se poročil z njegovo materjo, da bi si prisvojil prestol. Kot rezultat, Hamlet na skrivaj načrtuje uboj strica / očima v maščevanju. Pojavi se popolna priložnost, toda kralj moli, zato Hamlet napad odloži. "Če ga ubijem na spoved, bo šel v nebesa," zaključi Hamlet. »Če ga počakam in ubijem, potem ko je spet grešil, a preden to ve, bo šel v pekel.« Mnogi ljudje delijo Hamletove ideje o Bogu in človeškem grehu.

Ko so prišli k veri, so jim povedali, da če in dokler se ne bodo pokesali in verjeli, bodo popolnoma ločeni od Boga, in Kristusova kri bi in ne bi mogla delovati zanje. Verjeti v to napako jih je pripeljalo do druge napačne predstave: vsakič, ko se vrnejo v greh, jim Bog odvzame milost in Kristusova kri jih ne bi več pokrival. Zato - ko so ljudje pošteni glede svoje grešnosti - se v svojem krščanskem življenju sprašujejo, ali jih je Bog zavrnil. Nič od tega ni dobra novica. Toda evangelij je dobra novica.

Evangelij nam ne pove, da smo ločeni od Boga in da moramo nekaj storiti, da bi nam Bog podelil svojo milost. Evangelij nam pravi, da bo Bog Oče v Kristusu prinesel vse, vključno z vami in menoj, vključno z vsemi ljudmi (Kološanom 1,19-20) se je pomiril.

Med človekom in Bogom ni nobene ovire, ni ločitve, ker ju je Jezus podrl in ker je v svojem bistvu pritegnil človeštvo v Očetovo ljubezen (1. 2,1; Janez 12,32). Edina ovira je namišljena (Kološanom 1,21), ki smo ga ljudje vzpostavili z lastno sebičnostjo, strahom in neodvisnostjo.
Evangelij se ne nanaša na to, da delamo ali verujemo v nekaj, kar povzroči, da Bog spremeni naš status iz nezaželenega, da bi ga ljubili.

Božja ljubezen ni odvisna od tega, kar počnemo ali ne počnemo. Evangelij je izjava o tem, kar je že res – izjava o neomajni ljubezni Očeta do vsega človeštva, razodeti v Jezusu Kristusu po Svetem Duhu. Bog te je ljubil, preden si se kdaj pokesal ali karkoli verjel, in nič, kar storiš ti ali kdo drug, tega ne bo spremenilo (Rimljanom 5,8; 8,31-39.).

Evangelij je povezan z odnosom, odnosom z Bogom, ki je za nas postalo resničnost preko Božjega lastnega dejanja v Kristusu. Ne gre za vrsto zahtev, niti za samo intelektualno sprejemanje vrste verskih ali biblijskih dejstev. Jezus Kristus ni samo stal ob božji volji v sodnem sedežu; potegnil nas je v sebe in nas je s Svetom in v njem skozi Duha Svetega pripeljal k Božjim ljubljenim otrokom.

Ni nikogar drugega kot Jezusa, našega Odrešenika, ki je vzel nase vse naše grehe, ki tudi v nas deluje po Svetem Duhu, da »hočemo in delamo po svoji volji« (Pismo Filipljanom). 4,13; Efežanom 2,8-10). Z vsem srcem se lahko predamo, da mu sledimo, saj vemo, da nam je že odpustil, če ne uspemo.

Premisli! Bog ni »božanstvo, ki nas opazuje daleč stran, tam zunaj v nebesih«, ampak Oče, Sin in Sveti Duh, v katerem vi in ​​vsi drugi živite, se gibljete in obstajate (Apd. 1 Kor.7,28). Tako zelo te ljubi, ne glede na to, kdo si ali kaj si storil, da je v Kristusu, Božjem Sinu, ki je prišel v človeško meso - in po Svetem Duhu v naše meso - naredil tvojo odtujenost, tvoje strahove, vzel odvrgel tvoje grehe in te ozdravil s svojo odrešilno milostjo. Odpravil je vse ovire med vami in njim.

V Kristusu ste se znebili vsega, kar vas je kdaj preprečilo, da bi neposredno doživljali radost in mir, ki izvira iz življenja v intimnem druženju, prijateljstvu in popolnem, ljubečem očetovstvu. Kakšno čudovito sporočilo, ki nam ga je Bog dal, da delimo z drugimi!

Joseph Tkach