Tolažilna Božja resničnost

Kaj bi vas lahko bolj tolažilo kot spoznati resničnost Božje ljubezni? Dobra novica je, da lahko izkusiš to ljubezen! Kljub vašim grehom, ne glede na vašo preteklost, ne glede na to, kaj ste storili ali kdo ste. Globina božje pobožnosti do vas se kaže v besedah ​​apostola Pavla: »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rimljanom). 5,8).
Strašna posledica greha je odtujenost od Boga. Greh kvari in uničuje odnose, ne samo med ljudmi in Bogom, ampak tudi med seboj. Jezus nam naroča, naj ljubimo njega in svoje bližnje: »Novo zapoved vam dajem, ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 1)3,34). Te zapovedi ljudje sami nismo sposobni ubogati. Sebičnost je osnova greha in povzroča, da na odnose, bodisi z Bogom ali tistimi okoli nas, gledamo kot na nepomembne v primerjavi s samimi seboj in svojimi osebnimi željami.

Vendar Božja ljubezen do ljudi presega našo sebičnost in nezvestobo. Po njegovi milosti, ki je njegov dar za nas, smo lahko odrešeni greha in njegove končne posledice – smrti. Božji načrt odrešenja, sprava z njim, je tako usmiljen in tako nezaslužen, da noben dar ne bi mogel biti večji.

Bog nas kliče po Jezusu Kristusu. Deluje v naših srcih, da se nam razkrije, da nas obsodi o našem grešnem stanju in nam omogoči, da se mu odzovemo v veri. Lahko sprejmemo, kar ponuja – odrešitev, da ga poznamo in živimo v njegovi ljubezni kot njegovi lastni otroci. Lahko se odločimo vstopiti v to najvišje življenje: »Kajti v njem se razodeva Božja pravičnost, ki je iz vere v vero; kakor je pisano: Pravični bo živel iz vere« (Rim 1,17).

V njegovi ljubezni in veri vztrajno težimo proti tistemu veličastnemu dnevu vstajenja, ko se bodo naša nečimrna telesa spremenila v nesmrtna duhovna telesa: »Naravno telo se seje in duhovno telo vstaja. Če obstaja naravno telo, potem obstaja tudi duhovno telo« (1. Korinčanom 15,44).

Lahko se odločimo, da zavrnemo Božjo ponudbo, da nadaljujemo svoje življenje, svoje poti, da sledimo lastnim egocentričnim prizadevanjem in užitkom, ki se bodo na koncu končali s smrtjo. Bog ljubi ljudi, ki jih je ustvaril: »Ne gre torej za to, da Gospod odlaša z izpolnitvijo svoje obljube, kot nekateri mislijo. Kar imajo za odlašanje, je pravzaprav izraz njegove potrpežljivosti z vami. Ker noče, da bi se kdo izgubil; raje bi se vsi vrnili k njemu" (2. Peter 3,9). Sprava z Bogom je edino pravo upanje vsega človeštva.

Ko sprejmemo Božjo ponudbo, ko se v kesanju obrnemo od greha in se v veri obrnemo k našemu nebeškemu Očetu ter sprejmemo njegovega Sina za svojega Odrešenika, nas Bog opravičuje z Jezusovo krvjo, z Jezusovo smrtjo namesto nas in nas posvečuje s svojo duha. Po Božji ljubezni v Jezusu Kristusu smo na novo rojeni – od zgoraj, kar simbolizira krst. Naše življenje takrat ne temelji več na nekdanjih egoističnih željah in vzgibih, ampak na Kristusovi podobi in velikodušni Božji volji. Nesmrtno, večno življenje v Božji družini bo takrat postalo naša neminljiva dediščina, ki jo bomo prejeli ob vrnitvi našega Odrešenika. Ponovno sprašujem, kaj bi lahko bilo bolj tolažilno kot izkusiti resničnost Božje ljubezni? Kaj čakaš?

Joseph Tkach

Več člankov o Božji ljubezni:

Božja brezpogojna ljubezen

Naš trojedni Bog: živa ljubezen