Odpuščanje: ključni ključ

Ker sem ji nameraval ponuditi le najboljše, sem Tammy (mojo ženo) peljal na kosilo v Burger King (vaša izbira), nato pa v Dairy Queen na sladico (nekaj drugačnega). Morda mislite, da bi mi moralo biti nerodno zaradi bahave uporabe sloganov podjetja, a kot pravi McDonaldsov pregovor: "Všeč mi je." Zdaj te moram prositi za odpuščanje (in še posebej Tammy!) in pustiti neumno šalo ob strani. Odpuščanje je ključ pri gradnji in krepitvi odnosov, ki so trajni in oživljajoči. To velja za odnose med vodji in zaposlenimi, možmi in ženami ter starši in otroki – medčloveške odnose vseh vrst.

Odpuščanje je tudi pomembna sestavina odnosa, ki ga ima Bog z nami. Bog, ki je ljubezen, je človeštvo ogrnil z odejo odpuščanja, ki jo je brezpogojno razgrnil nad nas (kar pomeni, da njegovo odpuščanje prejmemo nezasluženo in nepovratno). Ko prejmemo odpuščanje po Svetem Duhu in živimo v njem, bolje razumemo, kako veličastna in čudovita je v resnici Božja ljubezen, ki jo kaže Njegovo odpuščanje. Ko je David razmišljal o Božji ljubezni do človeštva, je zapisal: »Ko vidim nebesa, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih pripravil, kaj je človek, da se ga spominjaš, in sin človekov, da skrbiš zanj. od njega?« (Psalm 8,4-5). Tudi jaz sem lahko samo presenečen, ko pomislim na veliko moč in bogato božjo velikodušnost pri ustvarjanju in vzdrževanju našega ogromnega vesolja, ki vključuje svet, ki, kot je vedel, smrt njegovega sina, namesto navidez nepomembne in zagotovo grešna bitja, kot smo ti in jaz, bi potrebovali.

V Galačanih 2,20 Pavel piše, kako vesel je, da se je Jezus Kristus, ki nas je ljubil, dal za nas. Na žalost to veličastno evangelijsko resnico preglasi »hrup« našega hitro spreminjajočega se sveta. Če nismo previdni, lahko izgubimo pozornost na to, kar nam Sveto pismo pove o Božji ljubezni, ki se kaže v obilnem odpuščanju. Ena najbolj prepričljivih lekcij, zapisanih v Svetem pismu o Božji odpuščajoči ljubezni in Božji milosti, je Jezusova prilika o izgubljenem sinu. Teolog Henry Nouwen je dejal, da se je o tem veliko naučil s preučevanjem Rembrandtove slike Vrnitev izgubljenega sina. Prikazuje kesanje svojeglavega sina, neupravičeno resnost ljubosumja jeznega brata in neizogibno ljubeče odpuščanje očeta, ki predstavlja Boga.

Drug globok primer Božje odpuščajoče ljubezni je uprizorjena prilika, ki je bila ponovno pripovedana v Ozejevi knjigi. To, kar se je zgodilo Ozeju v njegovem življenju, metaforično dokazuje Božjo brezpogojno ljubezen in velikodušno odpuščanje do pogosto svojeglavega Izraela ter služi kot osupljiv dokaz njegovega odpuščanja vsem ljudem. Bog je ukazal Ozeju, naj se poroči s prostitutko po imenu Gomer. Nekateri menijo, da je to pomenilo žensko iz duhovno prešuštnega severnega kraljestva Izraela. V vsakem primeru to ni bila zakonska zveza, ki bi si jo človek običajno želel, saj je Gomer večkrat zapustila Ozeja in se posvetila prostituciji. Na neki točki je rečeno, da naj bi Hosea odkupil Gomer nazaj od trgovcev s sužnji, vendar je še naprej bežala k svojim ljubimcem, ki so ji obljubili materialne dobičke. »Tekla bom za svojimi ljubimi,« pravi, »ki mi dajejo kruh in vodo, volno in lan, olje in pijačo« (Hosea 2,7). Kljub vsem Hosejinim poskusom, da bi jo preprečil, je še naprej iskala grešno občestvo z drugimi.

Zelo se je dotaknilo, kako je Hosea večkrat vzela v svojo nevljudno ženo - še naprej je ljubila in ji odpustila. Mogoče je Gomer občasno poskušal popraviti stvari, če pa so to storili, je bilo njihovo kajanje kratkotrajno. Kmalu se je vrnila v svoj preljubni način življenja, da bi tekla za drugimi ljubitelji.

Ozejevo ljubeče in odpuščajoče ravnanje z Gomero kaže na Božjo zvestobo do nas, čeprav smo mu nezvesti. To brezpogojno odpuščanje ni odvisno od tega, kako ravnamo z Bogom, temveč od tega, kdo je Bog. Tako kot Gomer verjamemo, da lahko najdemo mir z vključitvijo v nove oblike suženjstva; zavračamo Božjo ljubezen tako, da poskušamo najti svojo pot. Na neki točki mora Ozej odkupiti Gomer z materialnimi dobrinami. Bog, ki je ljubezen, je plačal veliko večjo odkupnino – dal je svojega ljubljenega Sina Jezusa »v odkupnino vseh« (1. Timotej 2,6). Božja neomajna, nikoli minejoča in neskončna ljubezen »vse prestane, vse veruje, vse upa, vse prestane« (1. Korinčanom 13,7). Tudi ona odpušča vse, saj ljubezen "ne pripisuje zla" (1. Korinčanom 13,5).

Nekateri, ki so prebrali Hoseino zgodbo, lahko trdijo, da ponavljajoče se odpuščanje brez kesanja spodbuja storilca v njegovih grehih - gre tako daleč, da podpira vedenje grešnika. Drugi lahko trdijo, da ponavljajoče se odpuščanje moti krivca, da misli, da lahko obvladuje vse, kar želi. Vendar je za sprejemanje velikodušnega odpuščanja nujno priznanje, da potrebujemo to odpuščanje - in to je tako, ne glede na to, kako pogosto je odpuščanje odobreno. Vsak, ki trdi, da uporablja Božje odpuščanje, da bi upravičil ponavljajoče se grešenje, ne bo nikoli prejel odpuščanja, ker jim manjka vpogled, da je potrebno odpuščanje.

Pretirana uporaba odpuščanja nakazuje zavračanje, ne pa sprejemanje Božje milosti. Takšna bojazen nikoli ne vodi v radosten, usklajen odnos z Bogom. Vendar pa takšna zavrnitev ne povzroči, da Bog umakne svojo ponudbo odpuščanja. Bog nudi odpuščanje v Kristusu vsem ljudem, ki so brezpogojni, ne glede na to, kdo smo in kaj počnemo.

Tisti, ki so sprejeli brezpogojno Božjo milost (kot izgubljeni sin), tega odpuščanja ne predvidevajo. Ker vedo, da jim je brezpogojno odpuščeno, njihov odziv ni domneva ali zavrnitev, temveč olajšanje in hvaležnost, ki se izraža v želji, da bi odpuščanje odgovorili z dobroto in ljubeznijo. Ko nam je odpuščeno, se nam misli očistijo blokov, ki hitro gradijo zidove med nami, nato pa doživimo svobodo rasti v medsebojnih odnosih. Enako velja, ko brezpogojno odpustimo tistim, ki so grešili proti nam.

Zakaj bi si želeli brezpogojno odpustiti drugim, ki so nam storili škodo? Ker ustreza temu, kako nam Bog odpušča v Kristusu. Obvestite Pavlove izjave:

Toda bodite drug do drugega prijazni in prisrčni ter si odpuščajte, tako kot vam je tudi Bog odpustil v Kristusu (Efežanom 4,32).

Zato pritegnite kot Božji izvoljenci, kot svetniki in ljubljeni, srčno usmiljenje, prijaznost, ponižnost, nežnost, potrpežljivost; in prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se kdo pritožuje zoper drugega; kakor vam je Gospod odpustil, tako tudi vi odpustite! Toda predvsem vse temelji na ljubezni, ki je vez popolnosti (Kološanom 3,12-14.).

Če prejmemo in uživamo brezpogojno odpuščanje, ki nam ga je Bog podaril v Kristusu, potem lahko resnično cenimo blagoslov, ki izhaja iz delitve življenja, ustvarjanja odnosov, brezpogojnega odpuščanja drugih v Kristusovem imenu.

V veselje, koliko je odpuščanje blagoslovilo moje odnose.

Joseph Tkach

Präsident
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL

Odpuščanje: ključni ključ za dobre odnose