Upanje v temi

Na vrhu mojega seznama stvari, ki se jim je treba izogibati, je zapor. Zamisel, da sem zaprt v ozki, pusti celici v temi, skupaj s strahom pred brutalnim nasiljem, je zame prava nočna mora. V starih časih so bile to cisterne, podzemne votline ali vodnjaki, ki so se uporabljali za shranjevanje vode . Ti kraji so bili pogosto temni, vlažni in hladni. V nekaterih posebej krutih primerih so prazne cisterne uporabili kot začasne zapore: »Potem so vzeli Jeremija in ga vrgli v vodnjak kraljevega sina Malkija, ki je bil na stražarskem dvorišču, in ga spustili dol z vrvmi. Toda v vodnjaku ni bilo vode, ampak blato, in Jeremija se je pogreznil v blato« (Jeremija 38,6).

Prerok Jeremija, ki mu je bila naložena stalna naloga prerokovanja proti pokvarjenim običajem in grešni kulturi Izraela, je postajal vse bolj nezaželen. Njegovi nasprotniki so ga pustili v cisterni, ki ni vsebovala vode, temveč samo blato z namenom, da bi ga pustili stradati in tako povzročiti smrt brez prelivanja krvi. Ker je bil Jeremija ujet v tej stiski, je še vedno vztrajal pri svojem upanju. Še naprej je molil in veroval ter zapisal sveto pismo, ki je v zgodovini človeštva polno največ upanja: »Glej, prihajajo dnevi, govori Gospod, ko bom izpolnil milostno besedo, ki sem jo govoril hiši Izraelovi in ​​hiši Juda. V tistih dneh in ob tistem času bom Davidu naredil, da požene pravično vejo; V deželi bo vzpostavil pravico in pravičnost« (Jeremija 33,14-15.).

Velik del zgodovine krščanstva se je začel v temnih krajih. Apostol Pavel je med svojim zaporništvom napisal številne spise Nove zaveze. Domneva se, da je bil zaprt v »zaporu Mamertinum«, temni, podzemni ječi, do katere se dostopa skozi ozek jašek. V takih zaporih zaporniki niso imeli redne hrane, zato so se morali zanašati na prijatelje in družino, da so jim hrano prinašali. Sredi teh mračnih okoliščin je zasijala briljantna luč evangelija.

Božji Sin, poosebljeno upanje človeštva, je prišel na svet v ozkem, slabo prezračenem prostoru, ki prvotno ni bil namenjen človeku, kaj šele rojstvu otroka. Tradicionalno posredovana podoba udobnih jasli, obdanih z oboževalnimi pastirji in čistimi ovcami, komajda ustreza resničnosti. Dejanske okoliščine so bile krute in mračne, podobne vodnjaku, v katerem je bil pred stoletji zaprt prerok Jeremija in je čakal na svojo na videz neizogibno usodo. V temi vodnjaka je Jeremija zagledal luč upanja – upanja, ki je bilo osredotočeno na prihodnjega Mesijo, ki bo rešil človeštvo. Stoletja pozneje se je v izpolnitvi tega upanja rodil Jezus Kristus. On je božansko odrešenje in luč sveta.

od Grega Williamsa

Več člankov o upanju:

Iz teme v svetlobo

Milost in upanje