Ni pravično

Ni pravično!" – Če bi plačali honorar vsakič, ko bi nekoga slišali to reči ali rekli sami, bi verjetno obogateli. Pravica je že od začetka človeške zgodovine redka dobrina.

Že v vrtcu nas je večina doživela bolečo izkušnjo, da življenje ni vedno pravično. Torej, kolikor nam je to zamerilo, se pripravimo na to, da nas samopostrežni vrstniki prevarajo, lagajo, ogoljufajo ali kako drugače izkoristijo.

Tudi Jezus je moral čutiti, da z njim ravnajo nepošteno. Ko je teden dni pred križanjem vstopil v Jeruzalem, ga je množica razveselila in mahala s palmovimi listi v tradicionalnem poklonu maziljenemu kralju: »Naslednji dan je velika množica, ki je prišla na praznik, ko je slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem, vzeli so palmove veje in mu šli naproti ter vpili: Hosana! Blagor tistemu, ki prihaja v imenu Gospodovem, Izraelovemu kralju! Toda Jezus je našel mladega osla in sedel nanj, kot je pisano: Ne boj se, sionska hči. Glej, prihaja tvoj kralj, ki jezdi na žrebu« (Jn 12,12-15.).

Bil je velik dan. Toda le teden dni pozneje je množica vpila: 'Križaj ga! Križaj ga!" To nikakor ni bilo pošteno. Nikoli ni nikogar poškodoval, nasprotno, vse jih je imel rad. Nikoli ni grešil in si zato ni zaslužil smrti. Vendar so lažna pričevanja in skorumpirani predstavniki oblasti ljudi obrnili proti njemu.

Večina od nas si mora iskreno priznati, da smo občasno ravnali nepošteno do drugih ljudi. Vendar pa vsi globoko v sebi upamo, da si zaslužimo pošteno obravnavo, tudi če se ne obnašamo vedno ustrezno. Nenavadno je, da se tudi evangelij, kar pomeni »Dobra novica«, ne zdi vedno pošten. Dejstvo je, da smo vsi grešniki in si zaslužimo kazen. Toda Bog nam ne daje tistega, kar si absolutno zaslužimo, smrti, ampak nam daje točno tisto, česar si ne zaslužimo - milost, odpuščanje in življenje.

Pavel piše: »Kajti ko smo bili še šibki, je Kristus umrl za nas brezbožno. Zdaj komaj kdo umre zaradi pravičnega človeka; lahko tvega svoje življenje zaradi dobrega. Toda Bog izkazuje svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. Koliko bolj nas bo zdaj on rešil jeze, zdaj, ko smo bili opravičeni z njegovo krvjo. Kajti če smo bili, ko smo bili še sovražniki, spravljeni z Bogom po smrti njegovega Sina, koliko bolj bomo rešeni po njegovem življenju zdaj, ko smo spravljeni« (Rimljanom 5,6-10.).

Milost ni upravičena. Z njo nam je zagotovljeno nekaj, česar si sploh ne zaslužimo. Bog nam jo daje, ker nas kljub naši grešnosti zelo ljubi in ceni. Njegovo spoštovanje sega tako daleč, da je naše grehe vzel nase, nam odpustil, nam celo dal občestvo s seboj in drug z drugim. Ta perspektiva je bistveno drugačna od tiste, ki jo običajno zavzamemo. Kot otroci smo se morda pogosto počutili zlobno, da življenje ni pravično.

Ko boš, dragi bralec, vse bolje spoznaval Jezusa, se boš naučil tudi nekaj o krivici v prirojeni dobri novici: Jezus ti daje točno tisto, česar si sploh ne zaslužiš. Odpušča vse tvoje grehe in ti daje večno življenje. Ni pošteno, je pa najboljša novica, ki jo res lahko slišite in verjamete.

Joseph Tkach