Zapeljevanje bogastva

Ena revija je poročala, da čedalje več ljudi najde smisel in namen svojega življenja v mantri "Kupim, zato sem". Ta šaljiv zasuk boste videli pri znani filozofski frazi: "Mislim, da sem zato." Toda naša potrošniško usmerjena kultura ne potrebuje več kupljenih nepremičnin. Naša kultura potrebuje resnico evangelija, ki je Božje samorazodetje: jaz sem takšen, kot sem; zato ste tukaj! Tako kot danes veliko ljudi, se je bogati mladenič v Markovem evangeliju poistovetil s svojim premoženjem in bogastvom. Bil je zapeljan v razmišljanju in mislil je, da je njegovo počutje tukaj in zdaj zavarovano s fizičnim bogastvom, večno življenje pa z njegovimi dobrimi deli.

Bogataš je Jezusa vprašal, kaj mora storiti, da bi podedoval večno življenje. »Ena stvar ti manjka. Pojdi tja, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, pa boš imel zaklad v nebesih, in pridi, hodi za menoj!" (Markus 10,21). Jezus je na njegovo vprašanje odgovoril tako, da mu je rekel, naj se odreče ljubezni do svojega imetja in namesto tega svoje srce napolni z lakoto po pravičnosti. Jezusov odgovor ni bil o tem, kaj bi lahko bogataš storil za Jezusa, ampak kaj bi Jezus lahko storil zanj. Jezus je človeka prosil, naj opusti zaupanje v materialne stvari, iluzijo, da lahko nadzoruje svoje življenje, se preda Bogu in zaupa v Božjo varnost. Jezus je človeka izzval, naj sprejme večno bogastvo z Božjo milostjo in absolutno zagotovilo večnega življenja, ki temelji na Jezusovi lastni pravičnosti. Jezus je bogatašu ponudil, da postane eden od njegovih učencev. Tu je bila Mesija ponudba, da potujem z njim, živim z njim in hodim z njim na dnevni, intimni osnovi. Bogataš ni preziral Jezusove ponudbe ali je predčasno zavrnil. V prevodu piše, da je bil bogataš šokiran in odšel v žalosti, v očitni bolečini. Čutil je resnico Jezusove diagnoze, vendar ni mogel sprejeti ponujenega zdravila.

Spomnimo se, da je bil bogati mladi vladar sprva navdušen nad Jezusovimi besedami. Bil je samozavesten, ker je bil poslušen Bogu, saj se je držal njegovih zapovedi »od mladosti« (20. vrstica). Jezus mu ni odgovoril z nestrpnostjo ali posmehom, ampak z ljubeznijo: »Jezus ga je pogledal in ga vzljubil« (21. verz). Jezus je iz pristnega sočutja hitro ugotovil oviro, ki ovira odnos tega človeka z Bogom – naklonjenost do njegovega fizičnega premoženja in prepričanje, da si lahko s svojo poslušnostjo zasluži večno življenje.

Zdi se, da ga je bogastvo tega človeka prevzelo. Bogat človek je imel podobno iluzijo v svojem duhovnem življenju. Delal je pod napačno domnevo, da bodo njegova dobra dela prisilila Boga, da mu da večno življenje. Zato se morate vprašati: "Kdo ali kaj nadzira moje življenje?"

Živimo v kulturi, ki je usmerjena v potrošnjo in na eni strani ustreza svobodi in neodvisnosti. Hkrati pa nam daje okus, da nenehno uživamo v zavezništvu, da kupujemo, pridobivamo in posedujemo stvari, ter se vzpenjamo po družbenih in gospodarskih lestvah uspeha. Poleg tega se soočamo z religiozno kulturo, ki poudarja dobra dela kot ključ do odrešenja, ali vsaj trdi, da imajo dobra dela pomembno vlogo pri kvalificiranju za odrešenje ali ne.
Tragedija je, da nekateri kristjani izgubijo iz vida, kam nas vodi Kristus in kako bomo na koncu prišli tja. Jezus je postavil našo varno prihodnost, ko je svojim učencem rekel: »Verujte v Boga in verujte vame. V očetovi hiši je veliko stanovanj. Če ne bi bilo tako, bi vam rekel: pripravil vam bom prostor? In ko vam grem pripraviti prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tam, kjer sem jaz. In kam grem, ti poznaš pot »(Jn 14,1-4). Učenci so poznali pot.

Ne pozabite, da je Bog kdo je in zato vas ljubi in odpušča. Jezus vam v svoji milosti ponuja vsa bogastva svojega kraljestva. On je temelj vsega, kar verjameš, on je vir tvojega odrešenja. Odgovorite mu v hvaležnosti in ljubezni, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem svojim umom in z vsemi svojimi močmi.

Joseph Tkach