Gotovost odrešenja

Pavel vedno znova trdi v Rimljanih, da smo Kristusu dolžni, da nas Bog obravnava kot upravičene. Čeprav včasih grešimo, se ti grehi štejejo staremu jazu, ki je bil križan s Kristusom. Naši grehi ne štejejo v to, kar smo v Kristusu. Dolžni smo se boriti z grehom, da ne bi bili rešeni, ampak ker smo že Božji otroci. V zadnjem delu 8. poglavja Pavel svojo pozornost usmerja na našo veličastno prihodnost.

Celotno vesolje, ki ga je odkupil Jezus

Krščansko življenje ni vedno lahko. Boj proti grehu je naporen. Zaradi nenehnega preganjanja je biti kristjan izziv. Soočanje z vsakdanjim življenjem v padlem svetu, z brezvestnimi ljudmi, nam otežuje življenje. Pavel pa pravi: »Prepričan sem, da ta čas trpljenja ne pretehta slave, ki se nam bo razodela« (Rimljanom 8,18).

Tako kot se je Jezus veselil svoje prihodnosti, ko je na tej zemlji živel kot človek, se tudi mi veselimo tako čudovite prihodnosti, da se bodo naše sedanje preizkušnje zdele nepomembne.

Nismo edini, ki bomo imeli koristi od tega. Pavel pravi, da je Božji načrt, ki se uresničuje v nas, kozmični: »Kajti zaskrbljeno čakanje bitja čaka, da se razodenejo Božji otroci« (v. 19).

Stvarstvo nas ne želi videti le v slavi, ampak bo tudi samo stvarstvo blagoslovljeno s spremembo, ko bo Božji načrt izpolnjen, kot pravi Pavel v naslednjih verzih: »Ustvarjenje je podvrženo nestalnosti – brez svoje volje, ampak po tistem, ki je jih podvrgel - a na upanje; kajti tudi stvarstvo bo osvobojeno suženj nestalnosti do veličastne svobode Božjih otrok« (20-21 verzi).

Kreacija je zdaj v zatonu, a to ne bi moralo biti. Če nam bo ob vstajenju dana slava, ki po pravici pripada Božjim otrokom, bo tudi vesolje osvobojeno suženjstva. Celotno vesolje je bilo odrešeno z delom Jezusa Kristusa: »Kajti je bilo Bogu všeč, da vse obilje prebiva v njem in da po njem vse spravi z njim, naj bo na zemlji ali v nebesih, tako da sklene mir po svoji krvi na križa »(Kološanom 1,19-20.).

Pacient čaka

Čeprav je cena že plačana, še ne vidimo vsega, saj bo Bog dokončal. »Kajti vemo, da do tega trenutka vse stvarstvo ječi in se trudi« (22. v.).

Stvarstvo trpi kot v porodnih bolečinah, saj tvori maternico, v kateri smo rojeni: »Ne samo to, ampak tudi mi, ki imamo Duha kot prvino, ječimo v sebi in hrepenimo po sinovstvu, odrešitvi. našega telesa« (verz 23).
Tudi če nam je bil Sveti Duh dan kot obljuba za zveličanje, se tudi mi borimo, ker naše odrešenje še ni popolno. Borimo se z grehom, borimo se s fizičnimi omejitvami, bolečino in trpljenjem - tudi medtem ko uživamo v tem, kar je Kristus storil za nas in še naprej počne z nami.

Odrešenje pomeni, da naša telesa ne bodo več podvržena pokvarljivosti, ampak bodo na novo ustvarjena in spremenjena v slavo: "Kajti to pokvarljivo se mora obleči v nerazpadljivost in to smrtno se mora obleči v nesmrtno" (1. Korinčanom 15,53).

Fizični svet ni smeti, ki bi ga bilo treba odstraniti – Bog ga je naredil dobrega in ponovno ga bo obnovil. Ne vemo, kako vstajajo telesa, niti ne poznamo fizike prenovljenega vesolja, lahko pa zaupamo Stvarniku, da bo dokončal svoje delo. Še ne vidimo popolne stvaritve, ne v vesolju, ne na zemlji, ne v našem telesu, vendar smo prepričani, da se bo vse spremenilo. Kot je rekel Pavel: »V upanju smo namreč rešeni. Toda upanje, ki se vidi, ni upanje; ker kako lahko upaš na to, kar vidiš? Če pa upamo na tisto, česar ne vidimo, čakamo na to s potrpežljivostjo «(vv. 24-25).

Potrpežljivo in nestrpno čakamo na vstajenje naših teles. Mi smo že odkupljeni, a ne dokončno odkupljeni. Od obsodbe smo že osvobojeni, vendar ne v celoti od greha. Že smo v kraljestvu, vendar še ni v svoji polnosti. Živimo z vidiki prihodnje dobe, medtem ko se še vedno borimo z vidiki te dobe. »Na enak način duh pomaga tudi našim slabostim. Kajti ne vemo, kaj naj molimo, kot bi moralo biti, toda Duh sam stopi k nam z neizrekljivimi vzdihi« (v. 26).

Bog pozna naše meje in frustracije. Ve, da je naše meso šibko. Tudi ko je naš duh pripravljen, Božji duh posreduje za nas, tudi za potrebe, ki jih ni mogoče izraziti z besedami. Božji Duh ne odstrani naše slabosti, ampak nam pomaga v naši slabosti. Premosti vrzel med starim in novim, med tem, kar vidimo, in tem, kar nam je razložil. Grešimo na primer, ko želimo delati dobro (Rim 7,14-25). V svojem življenju vidimo greh, Bog nas razglasi za pravične, ker Bog vidi končni rezultat, čeprav se je proces življenja v Jezusu šele začel.

Kljub neskladju med tem, kar vidimo, in tem, kar mislimo, da bi morali biti, lahko zaupamo Svetemu Duhu, da bo naredil tisto, česar ne zmoremo. Bog nas bo pripeljal skozi: »Kdor pa preiskuje srce, ve, na kaj je usmerjen um duha; saj poseže za svetnike, kakor hoče Bog« (27. verz). Sveti Duh je na naši strani in nam pomaga, da smo lahko samozavestni. Kljub našim preizkušnjam, našim slabostim in našim grehom, »vemo, da je vse v dobro tistih, ki ljubijo Boga, tistih, ki so poklicani po njegovih nasvetih« (v. 28).

Bog ne ustvarja vsega, dopušča in dela z njimi po svojih nasvetih. On ima načrt za nas in lahko smo prepričani, da bo dokončal svoje delo v nas. »Prepričan sem, da bo tisti, ki je začel dobro delo v vas, tudi dokončal do dneva Kristusa Jezusa« (Filipljanom 1,6).

Tako nas je poklical po evangeliju, nas opravičil po svojem Sinu in nas združil z njim v svoji slavi: »Tistim, ki jih je izbral, je tudi vnaprej določil, da bodo podobni podobi svojega Sina, da bi bil on prvorojenec med veliko bratov. Toda tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; a koga je opravičil, jih je tudi poveličal «(verzi 29-30).

O pomenu izvolitve in predestinacije se zelo razpravlja. Pavel se tukaj ne osredotoča na te izraze, ampak govori o izvolitvi za odrešenje in večno življenje. Tukaj, ko se približuje vrhuncu svojega oznanjevanja evangelija, želi bralce pomiriti, da jim ni treba skrbeti za svoje odrešenje. Če ga bodo sprejeli, ga bodo tudi dobili. Za retorično pojasnitev Pavel celo govori o tem, da jih je Bog že poveličeval z uporabo preteklega časa. Tako dobro je, kot se je zgodilo. Tudi če se v tem življenju trudimo, lahko računamo na poveličevanje v naslednjem.

Več kot samo zmagovalci

»Kaj želimo zdaj povedati o tem? Če je Bog za nas, kdo je lahko proti nam? Kdo ni prizanesel niti lastnemu sinu, ampak ga je dal za vse nas - kako naj nam ne da vsega z njim?" (Vrzi 31-32).

Ker je Bog šel tako daleč, da je dal svojega Sina za nas, ko smo bili še grešniki, smo lahko prepričani, da nam bo dal vse, kar potrebujemo, da to preživimo. Lahko smo prepričani, da se ne bo jezil na nas in mu odvzel darila. »Kdo bo obtožil božje izvoljene? Bog je tukaj, ki opravičuje «(v. 33). Nihče nas ne more obtožiti na sodni dan, ker nas je Bog razglasil za nedolžne. Nihče nas ne more obsoditi, ker se Kristus, naš Odrešenik, zavzema za nas: »Kdo bo obsodil? Kristus Jezus je tukaj, ki je umrl in še več, ki je tudi vstal, ki je na Božji desnici in posreduje za nas« (verz 34). Ne samo, da imamo žrtev za svoje grehe, ampak imamo tudi živega Odrešenika, ki je vedno z nami na naši poti k slavi.

Pavlova retorična spretnost se kaže v ganljivem vrhuncu poglavja: »Kdo nas hoče ločiti od Kristusove ljubezni? Stiska ali strah ali preganjanje ali lakota ali nagota ali nevarnost ali meč? Kot je pisano: Za vas nas pobijajo ves dan; spoštovani smo kot ovce za zakol »(verzi 35-36). Ali nas lahko okoliščine ločijo od Boga? Če smo ubiti zaradi vere, ali smo izgubili bitko? Pavel v nobenem primeru ne pravi: »V vsem tem pa daleč premagamo po tistem, ki nas je ljubil« (v. 37).

Tudi v bolečinah in trpljenju nismo poraženci - boljši smo od premagovalcev, ker sodelujemo v zmagi Jezusa Kristusa. Naša nagrada za zmago - naša dediščina - je večna božja slava! Ta cena je neskončno večja od stroškov.
»Kajti prepričan sem, da nas ne smrt ne življenje, ne angeli, ne oblasti, ne vladarji, ne sedanjost ne prihodnost, ne visoko ne globoko, ne katero koli drugo stvarstvo nas ne more ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« ( Verzi 38-39).

Boga nič ne more ustaviti pred načrtom, ki ga ima za vas. Popolnoma nič vas ne more ločiti od njegove ljubezni! Popolnoma nič vas ne more ločiti od njegove ljubezni! Zaupate lahko v zveličanje, čudovito prihodnost v druženju z Bogom, ki vam ga je dal po Jezusu Kristusu!

Michael Morrison