Kdo je bil Jezus?

Je bil Jezus človek ali Bog? od kod je prišel Janezov evangelij nam daje odgovor na ta vprašanja. Janez je pripadal ožjemu krogu učencev, ki jim je bilo dovoljeno, da so bili priča Jezusovemu spremenjenju na visoki gori in so v videnju dobili predokus Božjega kraljestva (Matej 17,1). Do takrat je Jezusovo slavo zakrivalo normalno človeško telo. Janez je bil tudi tisti, ki je prvi izmed učencev verjel v Kristusovo vstajenje. Kmalu po Jezusovem vstajenju je Marija Magdalena prišla do groba in videla, da je prazen: »Teče torej in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil (to je bil Janez), in jima reče: 'Oni so ga vzeli od Gospoda iz groba in ne vemo, kam so ga položili« (Jn 20,2). Janez je stekel do groba in prišel tja hitreje kot Peter, toda pogumni Peter si je drznil prvi. »Za njim je vstopil drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu, videl in veroval« (Jn 20,2).

John globoko razumevanje

Janez je, morda deloma zaradi svoje posebne bližine z Jezusom, dobil globok in celovit vpogled v naravo svojega Odrešenika. Matej, Marko in Luka začnejo vsak svoje življenjepise o Jezusu z dogodki, ki spadajo v Kristusovo zemeljsko življenje. Janez pa se začne v času, ki je starejši od zgodovine stvarjenja: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Tako je bilo na začetku pri Bogu. Vse je ustvarjeno iz istega in brez istega ne nastane nič, kar je ustvarjeno« (Jn 1,1-3). Resnična identiteta Besede je razkrita nekaj verzov kasneje: "Beseda je postala meso in se naselila med nami, in videli smo njeno slavo, slavo kot edinorojenega od Očeta, polnega milosti in resnice" (Janez 1,14). Jezus Kristus je edino nebeško bitje, ki se je kdaj spustilo na zemljo in postalo meseni človek.
Teh nekaj verzov nam pove veliko o Kristusovi naravi. Bil je Bog in hkrati postal človek. Od začetka je živel z Bogom, ki je bil njegov oče od Jezusovega spočetja po Svetem Duhu. Jezus je bil prej »Beseda« (grški logos) in je postal govornik in razodevalec Očeta. »Boga še nihče ni videl. Samo eden in edini, ki je sam Bog ob Očetu, nam ga je dal spoznati« (Jn. 1,18).
V Prvem Janezovem pismu podaja odličen dodatek: »Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo videli s svojimi očmi, kar smo gledali in se dotaknili svojih rok, od besede življenja – in življenja. se je prikazalo in mi smo videli in pričujemo in vam oznanjamo večno življenje, ki je bilo pri Očetu in se je prikazalo nam« (1. Johannes 1,1-2.).

To besedilo ne pušča nobenega dvoma, da oseba, s katero so živeli, delali, se igrali, plavali in lovili ribe, ni bila nihče drug kot član Božanstva – enotna z Bogom Očetom in z Njim od začetka. Pavel piše: »Kajti v njem (Jezusu) je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in na zemlji, vidno in nevidno, bodisi prestoli bodisi gospostva ali oblasti ali oblasti; vse to je ustvaril on in zanj. In on je nad vsemi in vse je v njem« (Kološanom 1,16-17). Pavel tukaj poudarja skoraj nepredstavljiv obseg službe in avtoritete predčloveškega Kristusa.

Kristusovo božanskost

Navdihnjen od Svetega Duha, Janez vedno znova poudarja predobstoj Kristusa kot Boga pred njegovim rojstvom kot človeka. To se kot rdeča nit vleče skozi njegov celoten evangelij. »Bil je na svetu in svet je po njem nastal in svet ga ni spoznal« (Jn. 1,10 Elberfeldska Biblija).

Če je svet ustvaril on, je živel, preden je bil ustvarjen. Janez Krstnik nagovarja isto temo in kaže na Jezusa: »Ta je bil, za katerega sem rekel: 'Za menoj bo prišel tisti, ki je prišel pred menoj; saj je bil boljši od mene« (John 1,15). Res je, da je bil Janez Krstnik spočet in rojen pred Sinom človekovim Jezusom (Lk 1,35-36), po drugi strani pa je Jezus v svojem predobstoju živel večno pred Janezovim spočetjem.

Jezusovo nadnaravno znanje

Janez razodeva, da je Kristus, medtem ko je bil podvržen slabostim in skušnjavam mesa, imel moči, ki presegajo človeški obstoj (Heb. 4,15). Ko je Kristus poklical Natanaela za učenca in bodočega apostola, ga je Jezus videl prihajati in mu rekel: »Preden te je poklical Filip, sem te videl, ko si bil pod smokvo. Natanael mu je odgovoril: Rabi, ti si božji sin, ti si Izraelov kralj!« (Janez 1,48-49). Nathanael je bil očitno presenečen, da se lahko popoln neznanec pogovarja z njim, kot da bi ga poznal.

Zaradi znamenj, ki jih je Jezus storil v Jeruzalemu, so mnogi verovali v njegovo ime. Jezus je vedel, da so radovedni: »Toda Jezus se jim ni zaupal; kajti poznal jih je vse in ni potreboval nikogar, da bi pričal o človeku; saj je vedel, kaj je v človeku« (Jn 2,24-25). Kristus Stvarnik je ustvaril človeštvo in nobena človeška slabost mu ni bila tuja. Vedel je za vse njene misli in motive.

ki prihaja iz nebes

Janez je zelo dobro poznal pravi Jezusov izvor. Z njim je zelo jasna Kristusova beseda: »Nihče ni šel v nebesa razen tistega, ki je prišel iz nebes, namreč Sina človekovega« (Jn. 3,13). Nekaj ​​vrstic pozneje Jezus pokaže svoj nebeški sestop in najvišji položaj: »Kdor je od zgoraj, je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je iz zemlje in govori iz zemlje. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsemi« (Jn 3,31).
Še pred svojim človeškim rojstvom je naš Odrešenik videl in slišal sporočilo, ki ga je pozneje oznanjal na zemlji. V namenoma kontroverznih pogovorih z verskimi voditelji svojega časa na zemlji je rekel: »Vi ste od spodaj, jaz sem od zgoraj; ti si od tega sveta, jaz nisem od tega sveta« (Jn 8,23). Njegove misli, besede in dejanja so navdihnila nebesa. Mislili so le na stvari tega sveta, medtem ko je Jezusovo življenje pokazalo, da prihaja iz tako čistega sveta, kot je naš.

Gospodar stare zaveze

Ali so farizeji v tem dolgem dialogu z Jezusom izpostavili Abrahama, zelo cenjenega praočeta ali očeta vere? Jezus jim je razložil: "Abraham, vaš oče, je bil vesel, da je videl moj dan, in videl ga je in se razveselil" (Janez 8,56). Dejansko je Božja oseba, ki je postala Kristus, hodila z Abrahamom in se z njim pogovarjala (1. Mojzes 18,1-2). Na žalost ti gorečniki niso razumeli Jezusa in so rekli: "Niš še star petdeset let in si videl Abrahama?" (Janez 8,57).

Jezus Kristus je istoveten z božjo osebo, ki je hodila po puščavi z Mojzesom, ki je pripeljal Izraelove otroke iz Egipta. Pavel to jasno pove: »Vsi [naši očetje] so jedli isto duhovno hrano in vsi pili isto duhovno pijačo; kajti pili so iz duhovne skale, ki jim je sledila; ampak skala je bil Kristus" (1. Corinthians 10,1-4.).

Od Stvarnika do Sina

Zakaj so ga farizejski voditelji želeli ubiti? "Kajti Jezus ni le ubogal njihovega (farizejev) obhajanja sobote, ampak je Boga celo imenoval za svojega Očeta, s čimer se je izenačil z Bogom." (Janez 5,18 Upanje za vse). Draga bralka, če imaš otroke, potem so na enaki ravni kot ti. Niso nižja bitja kot živali. Toda višja avtoriteta je bila in je lastna Očetu: »Oče je večji od mene« (Jn. 14,28).

V tem pogovoru s farizeji Jezus zelo jasno pove odnos med očetom in sinom: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more ničesar delati sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela oče; kajti vse, kar dela on, dela podobno tudi Sin« (Jn 5,19). Jezus ima enako moč kot njegov oče, ker je tudi on Bog.

Ponovno pridobljena poveličana božanskost

Preden so bili angeli in ljudje, je bil Jezus poveličana Božja oseba. Jezus obstaja kot Bog od vekomaj. Izpraznil se je te slave in prišel na zemljo kot človek: »Kdor je bil v božji podobi, se ni menil za rop, da bi bil enak Bogu, ampak se je izpraznil in prevzel podobo služabnika, postal enak ljudem in Očitno prepoznan kot človeško bitje« (Filipljanom 2,6-7.).

Janez piše o Jezusovi zadnji pashi pred njegovim trpljenjem: »In zdaj me, Oče, poveličaj s teboj s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet« (Jn 17,5).

Jezus se je vrnil v svojo nekdanjo slavo štirideset dni po svojem vstajenju: »Zato ga je Bog povišal in mu dal ime, ki je nad vsemi imeni, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno, ki je v nebesih in na zemlji in pod zemlja in vsak jezik naj prizna, da je Jezus Kristus Gospod v slavo Boga Očeta« (Pismo Filipljanom). 2,9-11.).

del božje družine

Jezus je bil Bog, preden se je rodil kot človek; bil je Bog, ko je hodil po zemlji v človeški podobi, in je Bog zdaj na desnici Očeta v nebesih. Ali so to vse lekcije, ki se jih lahko naučimo o Božji družini? Človekova končna usoda je, da je sam del Božje družine: »Ljubljeni, mi smo že Božji otroci; ni pa še razkrito, kaj bomo. Vemo, da ko se bo razodelo, mu bomo podobni; saj ga bomo videli takšnega, kot je» (1. Johannes 3,2).

Ali razumete vse posledice te izjave? Ustvarjeni smo, da smo del družine – Božje družine. Bog je oče, ki želi odnos s svojimi otroki. Bog, nebeški Oče, hrepeni po tem, da bi vse človeštvo pripeljal v intimen odnos z njim in nas razlil s svojo ljubeznijo in dobroto. Božja globoka želja je, da bi se vsi ljudje spravili z njim. Zato je poslal svojega edinorojenega sina, Jezusa, zadnjega Adama, umreti za grehe človeštva, da bi nam bilo odpuščeno in da bi bili spravljeni z Očetom in spet postali Božji ljubljeni otroci.

avtorja John Ross Schroeder