Poročno vino

Janez, Jezusov učenec, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki se je zgodila na začetku Jezusove službe na zemlji. Jezus je poročni zabavi pomagal iz velike zadrege, tako da je vodo spremenil v najbolj kakovostno vino. Zelo rad bi poskusil to vino in sem v skladu z Martinom Lutherjem, ki je dejal: "Pivo je delo človeka, vino pa je od Boga".

Čeprav Biblija ne govori ničesar o tipu vina, ki ga je imel v mislih Jezus, ko je na poroki pretvoril vodo v vino, je morda šlo za "Vitis vinifera", sorto, iz katere prihaja večina grozdja, zaradi katerega je danes vino bo proizvedeno. Iz te vrste vina pridelujejo grozdje z debelejšo lupino in večjimi koščicami, ki je običajno bolj sladko od namiznih vin, ki jih poznamo.

Osupljivo se mi zdi, da se je Jezusov prvi javni čudež, spreminjanje vode v vino, zgodil pretežno v zasebni sferi, ne da bi večina gostov svatov sploh opazila. Janez je čudež poimenoval, znamenje, s katerim je Jezus razodel svojo slavo (Janez 2,11). Toda kako mu je to uspelo? Pri zdravljenju ljudi je Jezus razodel svojo oblast, da odpušča grehe. S preklinjanjem smokve je pokazal, da bo sodba prišla na tempelj. Z ozdravljenjem v soboto je Jezus razkril svojo oblast nad soboto. Pri obujanju ljudi od mrtvih je razodel, da je on vstajenje in življenje. S tem, ko je nahranil tisoče, je razkril, da je kruh življenja. Ko je Jezus čudežno velikodušno daroval poročni večerji v Kani, je Jezus jasno povedal, da je on tisti, ki ima izpolnitev velikih blagoslovov Božjega kraljestva. »Jezus je storil še veliko drugih znamenj pred svojimi učenci, ki niso zapisana v tej knjigi. Te pa so napisane, da bi verovali, da je Jezus Kristus, Božji Sin, in da bi, ker verujete, imeli življenje v njegovem imenu« (Jn 20,30-31).

Ta čudež je zelo pomemben, ker je Jezusovim učencem že na začetku dal dokaz, da je resnično utelešeni Božji Sin, ki je bil poslan rešiti svet.
Ko razmišljam o tem čudežu, v mislih vidim, kako nas Jezus spreminja v nekaj veliko bolj veličastnega, kot bi bili kdaj brez njegovega čudovitega dela v naših življenjih.

Poroka Kani

Poglejmo si zdaj podrobnejši pogled na zgodovino. Začne se s poroko v Kani, majhni vasici v Galileji. Zdi se, da lokacija ni tako pomembna - prej dejstvo, da je bila poroka. Poroke so bile največje in najpomembnejše praznovanja Judov - tedni praznovanj so nakazovali socialni status nove družine v skupnosti. Poroke so bile takšna praznovanja, da so poročno pogostitev pogosto metaforično uporabljali za opis blagoslova mesijanske dobe. Jezus sam je s to podobo opisal Božje kraljestvo v nekaterih svojih prilikah.

Vino je zmanjkalo in Marija je obvestila Jezusa, nakar je Jezus odgovoril: »Kaj ima to opraviti z mano, žena? Moja ura še ni prišla »(Johannes 2,4 Npr.). Na tem mestu Janez poudari, da so Jezusova dejanja v določeni meri pred njegovim časom. Marija je pričakovala, da bo Jezus nekaj storil, ker je služabnikom naročila, naj storijo vse, kar jim reče. Ne vemo, ali je mislila na čudež ali hiter izlet do najbližje vinske tržnice.

Obredni abdest

Janez poroča: »V bližini je bilo šest kamnitih vrčev z vodo, kakršne so Judje uporabljali za predpisano umivanje. Vrči so imeli od osemdeset do sto dvajset litrov vsak »(Johannes 2,6 NGÜ). Za svoje očiščevalne navade so imeli raje vodo iz kamnitih posod namesto keramičnih posod, ki so jih sicer uporabljali. Zdi se, da je ta del zgodbe zelo pomemben. Jezus je nameraval spremeniti vodo, namenjeno za judovske obrede umivanja, v vino. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi si gostje spet želeli umiti roke. Iskali bi vodne posode in našli vsako od njih napolnjeno z vinom! Za njihov obred ne bi ostalo vode. Tako je duhovno umivanje grehov z Jezusovo krvjo nadomestilo obredno umivanje. Jezus je opravil te obrede in jih nadomestil z nečim veliko boljšim – sam je nato odcepil nekaj vina in ga odnesel gospodarju jedi, ki je nato rekel ženinu: »Vsak da najprej dobro vino in, če. pijani so, tisti manjši ; dobrega vina pa si zadržal do sedaj« (Jn 2,10).

Zakaj mislite, da je Janez zapisal te besede? Kot nasvet za prihodnje pogostitve ali za dokazovanje, da lahko Jezus naredi dobro vino? Ne, mislim zaradi njihovega simbolnega pomena. Vino je simbol njegove prelite krvi, ki prinaša odpuščanje vseh krivd človeštva. Obredni odmik je bil le senca boljšega, kar je prišlo. Jezus je prinesel nekaj novega in boljšega.

Čiščenje templja

Za poglobitev te teme nam Janez spodaj pove, kako je Jezus pregnal trgovce z dvorišča templja. Zgodbo postavlja nazaj v kontekst judovstva: »Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel gori v Jeruzalem« (Janez 2,13). Jezus je v templju našel ljudi, ki so tam prodajali živali in menjavali denar. Bile so živali, ki so jih verniki darovali za odpuščanje grehov in denar, ki je bil uporabljen za plačilo tempeljskih davkov. Jezus je zvezal preprosto nadlogo in vse pregnal ven.

Presenetljivo je, da je ena oseba uspela pregnati vse trgovce. Domnevam, da so trgovci vedeli, da ne sodijo sem in da jih tudi marsikdo od navadnih ljudi ne želi tukaj. Jezus je le udejanjil tisto, kar so ljudje že čutili, trgovci pa so vedeli, da jih je več. Jožef Flavij opisuje druge poskuse judovskih voditeljev, da bi spremenili tempeljske običaje; v teh primerih se je med ljudmi dvignilo tako vznemirjenje, da so bila prizadevanja ustavljena. Jezus ni imel nič proti ljudem, ki prodajajo živali za žrtvene namene ali menjajo denar za tempeljske daritve. O menjalnih stroških, ki so se za to zaračunali, ni povedal ničesar. Kar je obsodil, je bil le kraj, ki je bil izbran za to: »Iz vrvi je naredil nadlogo in jih vse pregnal v tempelj z ovcami in govedom, denar pa je izlil menjalcem, prevrnil mize in govoril tistim, ki so golobi so prodali: Odnesite to stran in ne spreminjajte hiše mojega očeta v veleblagovnico!« (Johannes 2,15-16). Iz vere so ustvarili donosen posel.

Judovski voditelji vere Jezusa niso aretirali, vedeli so, da ljudstvo odobrava, kar je storil, vendar so ga vprašali, kaj mu daje pravico do tega: »Kakšno znamenje nam kažeš, da ti je dovoljeno naredi to?? Jezus je odgovoril in jim rekel: Porušite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil." (Janez 2,18-19.).

Jezus jim ni razložil, zakaj tempelj ni kraj za tovrstne dejavnosti. Jezus je govoril o svojem telesu, ki ga judovski voditelji niso poznali. Brez dvoma se jim je zdel njegov odgovor smešen, a ga zdaj niso prijeli. Jezusovo vstajenje kaže, da je bil pooblaščen za čiščenje templja in njegove besede so že kazale na njegovo uničenje.

»Tedaj so Judje rekli: Ta tempelj je bil zgrajen v šestinštiridesetih letih in ali ga boste postavili v treh dneh? Toda govoril je o templju svojega telesa. Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je to rekel, in verjeli svetim spisom in besedi, ki jo je rekel Jezus »(Janez 2,20-22.).

Jezus je odpravil žrtvovanje v templju in rituale čiščenja, judovski voditelji pa so mu nehote pomagali s poskusom fizičnega uničenja. V treh dneh pa naj bi se vse, od vode do vina in vina do njegove krvi, simbolično preoblikovalo - ritual mrtvih naj bi postal končni napoj vere. Dvignem kozarec v Jezusovo slavo, v Božje kraljestvo.

Joseph Tkach