KRATKE MISLI

Jeremy se je rodil z izkrivljenim telesom, počasnim umom in kronično neozdravljivo boleznijo, ki je počasi ubila njegovo celotno mladostno življenje. Kljub temu so mu starši poskušali, kolikor je le mogoče, dati normalno življenje in so ga zato poslali v zasebno šolo.

V starosti 12 je bil Jeremy le v drugem razredu. Njegova učiteljica Doris Miller je bila z njim pogosto obupana. Premaknil se je na stolu, ki je posmehoval in hrupil. Včasih je spet jasno govoril, kot da je v temo možganov prodrla svetla luč. Večino časa pa je Jeremy vznemiril svojega učitelja. Nekega dne je poklicala starše in jih prosila, naj gredo v šolo za svetovanje.

Ko so Forresterjevi mirno sedeli v praznem razredu, jim je Doris rekla: »Jeremy res spada v posebno šolo. Ni pošteno, da je z drugimi otroki, ki nimajo učnih težav. "

Gospa Forrester je tiho jokala, ko je njen mož rekel: »Gospa Miller,« je rekel, »za Jeremyja bi bil strašen šok, če bi ga morali odpeljati iz šole. Vemo, da je res rad tukaj. "

Doris je tam sedela še dolgo po odhodu staršev, strmela je skozi okno v sneg. Ni bilo pošteno, da je bil Jeremy v njenem razredu ...

Psiholog po imenu Lawrence Kolberg je razvil obsežen test za merjenje zrelosti na področju moralnega sklepanja. Ugotovil je, da je dobro vedenje, da bi se izognili kaznovanju, najnižja oblika motivacije za ravnanje, kar je prav. Ali samo spreminjamo svoje vedenje, da bi se izognili kaznovanju?

Ali je tako videti krščansko kesanje? Je krščanstvo le eno izmed mnogih načinov za moralni razvoj? Mnogi kristjani navadno verjamejo, da je svetost isto kot brezgrešnost. Čeprav to ni povsem narobe, ima ta perspektiva veliko napako. Svetost ni odsotnost ničesar, kar je greh. Svetost navzočnost nečesa večjega, namreč udeležbe v Božjem življenju. Z drugimi besedami, mogoče je oprati vse svoje grehe in četudi bi nam to uspelo (in to je velik "če", ker tega ni storil nihče drug razen Jezusa), bi še vedno pogrešali resnično krščansko življenje.

Pristno kesanje ni v tem, da bi se od nečesa odvrnili, temveč v tem, da se obrnemo k Bogu, ki nas ljubi in ki je za vedno predan, da s seboj prinese polnost, veselje in ljubezen troedinega življenja Očeta in Sina ter deli sveto Duh. Obračanje k Bogu je kot odpiranje oči s prižiganjem luči ...