Dediščina zvestih

Dediščina vernikov je zveličanje in večno življenje v Kristusu kot Božji otroci v občestvu z Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Tudi zdaj oče prenaša vernike v kraljestvo svojega sina; njihova dediščina je v nebesih in bo v polnosti dana ob drugem Kristusovem prihodu. Vstali svetniki vladajo s Kristusom v Božjem kraljestvu. (1. Johannes 3,1-2; 2,25; Rimljanom 8: 16-21; Kološani 1,13; Daniel 7,27; 1. Peter 1,3-5; Razodetje 5,10)

Nagrade za sledenjem Kristusu

Peter je nekoč vprašal Jezusa: »Tedaj je Peter začel in mu rekel: Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj; kaj nam bo dano v zameno?" (Matej 19,27). Lahko bi ga parafrazirali takole: »Marsičemu smo se odrekli, da smo tukaj. Je res vredno«? Nekateri od nas si lahko zastavijo isto vprašanje. Na svoji poti smo se marsičemu odrekli – karieri, družini, službi, statusu, ponosu. Je res vredno? Ali imamo kakšno nagrado?

Pogosto smo govorili o nagradah v Božjem kraljestvu. Mnogi člani so to špekulacijo zelo spodbudili in spodbudili. To je izrazilo večno življenje v smislu, ki smo ga razumeli. Lahko bi se predstavili s fizičnimi nagradami, ki bi naše žrtve vredne truda.

Dobra novica je, da naše delo in žrtve niso zaman. Naša prizadevanja bodo nagrajena - celo žrtve, ki smo jih naredili na podlagi doktrinarnih nesporazumov. Jezus pravi, da je vsakokrat, ko je naš motiv pravilen - ko se naše delo in žrtvovanje opravljata zaradi njegovega imena, nagrajeni.

Mislim, da bo koristno razpravljati o vrstah nagrad, ki nam jih obljublja Bog. Sveto pismo ima o tem veliko povedati. Bog ve, da postavljamo to vprašanje. Potrebujemo odgovor. Navdihnil je pisce svetih spisov, da so govorili o nagradah, in prepričan sem, da če Bog obljubi nagrado, se nam bo zdela izjemno nagrajujoča, ki presega tisto, kar si upamo zahtevati (Efežanom 3,20).

Nagrade za zdaj in za vedno

Začnimo s tem, da pogledamo, kako je Jezus odgovoril na Petrovo vprašanje: »Jezus jim je rekel: Resnično vam povem: vi, ki ste hodili za menoj, se boste znova rodili, ko bo Sin človekov sedel na svojem veličastnem prestolu, ki bo sedel tudi na dvanajstih prestolih. sodi dvanajstim Izraelovim rodovom. In kdor zapusti hiše, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali otroke, ali zemljo zaradi mojega imena, ga bo prejel stoterno in bo podedoval večno življenje« (Matej 19,28-29.).

Markov evangelij jasno pove, da Jezus govori o dveh različnih časovnih obdobjih. »Jezus je rekel: Resnično vam povem: nikogar ni, ki je zapustil dom ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali polja zaradi mene in zaradi evangelija, ki ne bi prejel stotero: zdaj pri tokrat hiše in bratje in sestre in matere in otroci in polja sredi preganjanj – in na prihodnjem svetu večno življenje« (Mark. 10,29-30.).

Jezus odločno trdi, da nas bo Bog velikodušno nagradil – vendar nas tudi opozarja, da to življenje ni življenje fizičnega razkošja. V tem življenju bomo šli skozi preganjanja, preizkušnje in trpljenja. Toda blagoslovi prevladajo nad težavami v razmerju 100:1. Ne glede na to, kakšne žrtve naredimo, bomo izdatno nagrajeni. Krščansko življenje je vsekakor »vredno«.

Seveda Jezus ne obljublja, da bo dal katero koli polje 100, ki bi se odrekel kmetiji, da bi mu sledil. Ne obljublja, da bo vsem uspelo. Ne obljublja, da bo dal mame 100. Tukaj ne govori strogo dobesedno. Pomeni, da bodo stvari, ki jih prejmemo od njega v tem življenju, vredne stokrat toliko, kolikor se bomo odrekli - merjeni z resnično vrednostjo, večno vrednostjo, ne pa s prehodnimi fizičnimi modami.

Tudi naše preizkušnje so duhovne vrednosti v našo korist (Rimljanom 5,3-4; James 1,2-4), in to je vredno več kot zlato (1. Peter 1,7). Bog nam včasih daje zlato in druge začasne nagrade (morda kot pokazatelj boljših stvari), vendar so najpomembnejše nagrade tiste, ki trajajo najdlje.

Iskreno povedano, dvomim, da so učenci razumeli, kaj je Jezus rekel. Še vedno so razmišljali o fizičnem kraljestvu, ki bo Izraelcem kmalu prineslo zemeljsko svobodo in moč (Apd. 1,6). Štefana in Jakoba (Apostolska dela 7,57-60; 12,2) všeč kot precej
Presenečenje prihaja. Kje ji je bila stokratna nagrada?

Parabole o nagradi

V različnih prilikah je Jezus pokazal, da bodo zvesti učenci dobili velike nagrade. Včasih je nagrada opisana kot dominacija, Jezus pa je uporabil tudi druge načine, da bi opisal našo nagrado.

V prispodobi o delavcih v vinogradu je dar odrešenja predstavljen z dnevnico (Mt 20,9, 16-2). V priliki o devicah je poročna pogostitev nagrada (Matej 5,10).

V priliki o talentih je plačilo opisano na splošen način: nekdo je »povišan nad mnogimi« in lahko »vstopi v Gospodovo veselje« (vrstice 20–23).

V prispodobi o ovcah in kozah je blagoslovljenim učencem dovoljeno, da podedujejo kraljestvo (v. 34). V prispodobi o oskrbnikih je zvesti oskrbnik nagrajen tako, da je postavljen nad vse Gospodarjevo premoženje (Lk 1 Kor.2,42-44.).

V prispodobah o funtih so zvesti služabniki dobili oblast nad mesti (Lk 19,16-19). Jezus je 12 učencem obljubil oblast nad Izraelovimi rodovi (Matej 19,28; Luka 22,30). Članom Tiatirske cerkve je dana oblast nad narodi (Razodetje 2,26-27.).

Jezus je učencem svetoval, naj si »nabirajo zaklade v nebesih« (Matej 6,19-21). S tem je namigoval, da bo to, kar počnemo v tem življenju, v prihodnosti nagrajeno – a kakšna nagrada je to? Kaj koristi zaklad, če ni ničesar za kupiti? Če so ceste iz zlata, kakšna bo vrednost zlata?

Če imamo duhovno telo, ne bomo več potrebovali fizičnih stvari. Mislim, to dejstvo nakazuje, da moramo, ko razmišljamo o večnih nagradah, najprej in predvsem govoriti o duhovnih nagradah, ne pa o fizičnih stvareh, ki bodo minile. Težava pa je v tem, da nimamo besednjaka, da bi opisali podrobnosti obstoja, ki ga nismo nikoli doživeli. Zato moramo uporabiti besede, ki temeljijo na fizičnem, tudi če poskušamo opisati, kako izgleda duhovno.

Naša večna nagrada bo kot zaklad. Na nek način bo to podedovanje kraljestva. Na nek način bo tako, kot ko bo [kot upravitelj] postavljen nad Gospodovim blagom. To bo, kot bi imeli vinograda, ki se bo vodil za Mojstra. To bo kot odgovornost nad mesti. Ko bomo delili Gospodovo radost, bo to kot poročna večerja. Nagrada je podobna tistim - in še veliko več.

Naši duhovni blagoslovi bodo veliko boljši od fizičnih stvari, ki jih poznamo v tem življenju. Naša večnost v Božji navzočnosti bo veliko bolj veličastna in radostna kot fizične nagrade. Vse fizične stvari, ne glede na to, kako lepe ali dragocene, so šibke sence neskončno boljših nebeških nagrad.

Večna radost z Bogom

David je to rekel takole: »Ti mi kažeš pot življenja: v tvoji navzočnosti je polnost veselja in veselje na tvoji desnici vekomaj« (Psalm 1).6,11). Janez ga je opisal kot čas, ko ne bo več "smrti, ne žalosti, ne vpitja, ne bolečine" (Razodetje 20,4). Vsi bodo zelo veseli. Nobenega nezadovoljstva ne bo več. Nihče si ne bo mogel misliti, da bi lahko bile stvari vsaj na majhen način boljše. Dosegli bomo namen, za katerega nas je Bog ustvaril.

Izaija je opisal nekatere od teh radosti, ko je napovedal, da se bo narod vrnil v svojo deželo: »Odrešeni Gospodovi bodo spet prišli in prišli bodo na Sion z vpitjem; večno veselje bo na njih glavah; Veselje in veselje jih bosta obšla, bolečina in vzdihovanje bosta odšla« (Izaija 3 Kor 5,10). Bili bomo v Božji navzočnosti in srečnejši bomo kot kdaj koli prej. To je tisto, kar je krščanstvo tradicionalno želelo sporočiti s konceptom odhoda v nebesa.

Je narobe, če želite nagrado?

Nekateri kritiki krščanstva so posmehovali pojmu nebesa kot nerealno upanje - vendar posmeh ni dobra oblika razmišljanja. Pravo vprašanje je, ali obstaja nagrada ali ne? Ali obstaja resnična nagrada v nebesih, potem ni smešno, če imamo upanje, da jo bomo uživali. Če smo resnično nagrajeni, potem je smešno, če jih ne želimo.

Preprosto dejstvo je, da je Bog obljubil, da nas bo nagradil. »Toda brez vere je nemogoče ugoditi Bogu; zakaj kdorkoli hoče priti k Bogu, mora verovati, da je in da daje plačilo tistim, ki ga iščejo« (Heb. 11,6). Vera v nagrade je del krščanske vere. Kljub temu nekateri menijo, da je za kristjane nekako ponižujoče ali manj kot častno, da želijo biti nagrajeni za svoje delo. Menijo, da bi morali kristjani služiti z motivom ljubezni, ne da bi pričakovali nagrado za svoje delo. Toda to ni celotno sporočilo Svetega pisma. Poleg brezplačnega daru odrešenja po milosti po veri, Sveto pismo obljublja nagrade za svoje ljudstvo in ni narobe hrepeneti po Božjih obljubah.

Zagotovo bi morali služiti Bogu iz motivacije ljubezni in ne kot najemniki, ki delajo le za plače. Vendar Sveto pismo govori o nagradah in nam zagotavlja, da bomo nagrajeni. Častno je, da verujemo v Božje obljube in jih spodbujamo. Nagrade niso edini motiv Božjih odkupljenih otrok, ampak so del paketa, ki nam ga je Bog dal.

Ko postane življenje težko, nam pomaga, da se spomnimo, da obstaja drugo življenje, v katerem bomo nagrajeni. "Če v tem življenju samo upamo v Kristusa, potem smo najbolj nesrečni od vseh ljudi" (1. Korinčanom 15,19). Paul je vedel, da bodo njegove žrtve v prihodnjem življenju vredne. Opustil se je začasnim užitkom v iskanju boljših, dolgoročnih užitkov (Filipljanom 3,8).

Pavel se ni bal uporabljati jezika »dobička« (Pismo Filipljanom 1,21; 1. Timotej 3,13; 6,6; Hebrejcem 11,35) uporabiti. Vedel je, da bo njegovo prihodnje življenje veliko boljše od preganjanja tega življenja. Jezus je mislil tudi na blagoslove svoje žrtve in bil je pripravljen prenesti križ, ker je videl veliko veselje v onstranstvu2,2).

Ko nam je Jezus svetoval, naj nabiramo zaklad v nebesih (Matej 6,19-20) ni bil proti vlaganju - bil je proti slabemu vlaganju. Ne vlagajte v začasne nagrade, vlagajte v nebeške nagrade, ki bodo trajale večno. »V nebesih boš bogato poplačan« (Mt 5,12). »Božje kraljestvo je kakor zaklad, skrit na polju« (Matej 13,44).

Bog je pripravil nekaj čudovito dobrega za nas in ugotovili bomo, da je zelo prijetno. Za nas je prav, da se veselimo teh blagoslovov in ko zavrnemo stroške sledenja Jezusa, je prav, da preštejemo blagoslove in obljube, ki smo jim bili obljubljeni.

»Vse, kar kdo stori dobrega, prejme od Gospoda« (Efežanom 6,8). »Kar koli delaš, delaj iz srca kot Gospodu in ne kot ljudem, vedoč, da bo tvoje plačilo dediščina od Gospoda. Vi služite Gospodu Kristusu!« (Kološanom 3,23-24). "Pazite, da ne izgubite tega, za kar smo delali, ampak prejmete polno nagrado" (2. Janez 8).

Zelo velike obljube

To, kar nam je Bog pripravil, je resnično zunaj naše domišljije. Tudi v tem življenju Božja ljubezen presega našo sposobnost, da jo razumemo (Efežanom 3,19). Božji mir je višji od našega razuma (Filipljanom 4,7), njegovo veselje pa presega naše zmožnosti, da bi to izrazili z besedami (1. Peter 1,8). Koliko je potem še nemogoče opisati, kako dobro bo večno živeti z Bogom?

Svetopisemski pisci nam niso dali veliko podrobnosti. Ampak ena stvar, ki jo zagotovo vemo - to bo najlepša izkušnja, ki jo bomo doživeli. To je boljše od najlepših slik, boljše od najbolj okusne hrane, boljše od najbolj razburljivega športa, boljše od najboljših občutkov in izkušenj, ki smo jih kdaj imeli. To je bolje kot karkoli na zemlji. To bo ogromna nagrada! Bog je resnično velikodušen! Prejeli smo izredno velike in dragocene obljube - in privilegij deliti to čudovito sporočilo z drugimi. Kakšna radost bi morala zapolniti naša srca!

Če se izrazim z besedami 1. Peter 1,3-9 izraziti: »Hvaljen bodi Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je po svojem velikem usmiljenju po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih ponovno rodil v živo upanje v dediščino, neminljivo, neomadeževano in neminljivo, ohranjeno v nebesih za vas, ki jih božja moč po veri ohranja za odrešenje, pripravljeno, da se razodene v zadnjem času. Tedaj se boš razveselil, da si zdaj za nekaj časa žalosten, če je treba, v raznih skušnjavah, da bo tvoja vera pristna in veliko dragocenejša od minljivega zlata, ki se v ognju čisti v hvalo, slavo in Slava, ko se razodene Jezus Kristus. Niste ga videli, pa ga imate radi; in zdaj verjameš vanj, čeprav ga ne vidiš; veselil pa se boš z neizrekljivim in veličastnim veseljem, ko boš dosegel cilj svoje vere, namreč odrešenje duš.«

Veliko se nam lahko zahvalimo, veliko razloga, da smo srečni in veliko praznujemo!

Joseph Tkach

Dediščina zvestih