Zakaj je moral Jezus umreti?

214 zakaj je Jezus umrl?Jezusovo delo je bilo neverjetno plodno. Učil je in ozdravljal tisoče. Pritegnil je veliko število poslušalcev in bi lahko imel veliko večji učinek. Lahko bi ozdravil več tisoč, če bi šel k Judom in ne-Judom, ki so živeli v drugih deželah. Toda Jezus je dovolil svojemu delu, da pride do nenadnega konca. Lahko bi se izognil aretaciji, vendar se je odločil umreti, namesto da bi prenesel svoje sporočilo v svet. Čeprav so bili njegovi nauki pomembni, ni le prišel učiti, ampak tudi umreti, in s svojo smrtjo je storil več kot v svojem življenju. Smrt je bila najpomembnejši del Jezusovega dela. Ko pomislimo na Jezusa, mislimo na križ kot simbol krščanstva, kruha in vina Gospodove večerje. Naš Odrešenik je Odrešenik, ki je umrl.

Rojen, da umre

Stara zaveza nam govori, da se je Bog večkrat prikazal v človeški podobi. Če bi Jezus hotel le zdraviti in poučevati, bi se lahko preprosto "prikazal". Toda naredil je več: postal je človek. Zakaj? Da bi lahko umrl. Da bi razumeli Jezusa, moramo razumeti njegovo smrt. Njegova smrt je osrednji del sporočila zveličanja in nekaj, kar neposredno vpliva na vse kristjane.

Jezus je rekel, da "Sin človekov ni prišel, da bi mu služil, ampak da bi moral služiti in dati življenje v odrešenje [množica Biblije in Elberfeldova Biblija: kot odkupnina] za mnoge" Mat. 20,28). Prišel je žrtvovati svoje življenje, umreti; njegova smrt bi morala »kupiti« odrešenje drugim. To je bil glavni razlog, da je prišel na zemljo. Njegova kri je bila prelite za druge.

Jezus je svojim učencem naznanil svoje trpljenje in smrt, vendar mu očitno niso verjeli. »Od takrat je Jezus začel kazati svojim učencem, kako mora iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov ter biti usmrčen in tretji dan vstati. In Peter ga je vzel na stran in ga grajal, rekoč: Bog te obvaruj, Gospod! Naj se vam to ne zgodi!" (Mt 1 Kor6,21-22.)

Jezus je vedel, da mora umreti, ker je bilo tako zapisano. »...In kako je torej o Sinu človekovem pisano, da naj bi veliko trpel in bil zaničevan?« (Mark. 9,12; 9,31; 10,33-34.) "In začel je z Mojzesom in vsemi preroki in jim razložil, kar je o njem rečeno v vsem Svetem pismu ... Tako je zapisano, da bo Kristus trpel in tretji dan vstal od mrtvih" (Lk. 24,27 in 46).

Vse se je zgodilo po božjem načrtu: Herod in Pilat sta storila samo to, kar sta Božja roka in nasvet »naredila, naj se zgodi« (Apd. 4,28). V Getsemanskem vrtu je v molitvi prosil, ali morda ni druge poti; ga ni bilo (Lk. 22,42). Njegova smrt je bila nujna za naše odrešenje.

Trpeči služabnik

Kje je bilo napisano? Najbolj jasna prerokba je v Izaiju 53. Jezus sam ima Izaija 53,12 citirano: »Kajti pravim ti, mora se zgoditi na meni, kar je pisano: 'Prišteli so ga med hudodelce.' Kajti kar je pisano o meni, se bo izpolnilo« (Lk 22,37). Jezusa, brezgrešnega, je treba prišteti med grešnike.

Kaj še piše v Izaiju 53? »Resnično je nosil našo bolezen in vzel nase naše bolečine. Vendar smo mislili, da ga je Bog prizadel, udaril in mučil. Toda on je ranjen zaradi naših krivic in strt zaradi naših grehov. Nad njim je kazen, da imamo mir, in po njegovih ranah smo ozdravljeni. Vsi smo zašli kot ovce in gledali vsak svojo pot. Toda Gospod je zvrnil nanj grehe vseh nas« (4-6. vrstice).

Bil je »prizadet zaradi krivice mojega ljudstva ... čeprav ni nikomur storil krivice ... Zato ga je Gospod udaril z boleznijo. Ko je dal svoje življenje za krivdno daritev ... [on] nosi njihove grehe ... [je] nosil grehe mnogih ... in posredoval za hudodelce« (vrzi 8-12). Izaija opisuje človeka, ki ne trpi zaradi svojih grehov, ampak zaradi grehov drugih.

Tega človeka naj bi »izgrabili iz dežele živih« (vrstica 8), vendar se zgodba tu ne konča. On mora »videti luč in imeti obilje. In s svojim znanjem bo on, moj služabnik, pravični, vzpostavil pravičnost med mnogimi ... imel bo seme in bo dolgo živel« (11. in 10. verz).

Kar je zapisal Izaija, je Jezus izpolnil. Življenje je dal za svoje ovce (Janez 10, 15). V svoji smrti je prevzel naše grehe in trpel zaradi naših prestopkov; kaznovan je bil, da bi imeli mir z Bogom. Z njegovim trpljenjem in smrtjo se ozdravi bolezen naše duše; smo upravičeni - naši grehi so odvzeti. Te resnice se v Novi zavezi širijo in poglabljajo.

Smrt v sramoti in sramu

»Obešenega človeka Bog preklinja«, piše v 5. Mojzes 21,23. Zaradi tega verza so Judje videli božje prekletstvo na vsaki križani osebi, kot piše Izaija, kot "zadeti od Boga". Judovski duhovniki so verjetno mislili, da bo to odvrnilo in ohromilo Jezusove učence. Pravzaprav je križanje uničilo njihove upe. Potrto so priznali: »Upali smo, da je on tisti, ki bo odrešil Izraela« (Lk 24,21). Vstajenje ji je nato povrnilo upanje in binkoštni čudež jo je napolnil z obnovljenim pogumom, da je oznanila junaka, ki je prinašal odrešenje, ki je po ljudskem verovanju absolutni antijunak: križanega Mesija.

»Bog naših očetov,« je Peter razglasil pred velikim zborom, »je obudil Jezusa, ki ste ga obesili na drevo in ubili« (Apd. 5,30). V "Holzu" Peter pusti, da zazveni vsa sramota križanja. Toda sramota, pravi, ni na Jezusu – na tistih, ki so ga križali. Bog ga je blagoslovil, ker si ni zaslužil prekletstva, ki ga je trpel. Bog je obrnil stigmo.

Pavel govori enako prekletstvo v Galačanom 3,13 na: »Toda Kristus nas je odrešil prekletstva postave, ker je postal prekletstvo za nas; kajti pisano je: Preklet vsak, kdor visi na drevesu...« Jezus je postal prekletstvo namesto nas, da bi bili osvobojeni prekletstva postave. Postal je nekaj, kar ni bil, da bi mi postali nekaj, kar nismo. »Za nas, ki nismo vedeli za greh, ga je naredil za greh, da bi v njem postali Božja pravičnost« (2. Cor.
5,21).

Jezus je za nas postal greh, da bi bili po njem razglašeni za pravične. Ker je trpel, kar smo si zaslužili, nas je odrešil prekletstva – kazni – zakona. »Kazen je nad njim, da imamo mir.« Zaradi njegove kazni lahko uživamo mir z Bogom.

Beseda križa

Učenci niso nikoli pozabili sramotnega načina, kako je Jezus umrl. Včasih je bilo celo središče njihovega pridiganja: »... mi pa oznanjamo Kristusa križanega, Judom v spotiko in Grkom neumnost« (1. Corinthians 1,23). Pavel evangelij celo imenuje »beseda križa« (vrstica 18). Galačanom očita, da so izgubili izpred oči pravo podobo Kristusa: »Kdo vas je očaral, ko je bil Jezus Kristus križan naslikan v vaših očeh?« (Gal. 3,1.) V tem je videl osrednje sporočilo evangelija.

Zakaj je križ "evangelij", dobra novica? Ker smo bili odrešeni na križu in tam so naši grehi prejeli zasluženo kazen. Pavel se osredotoča na križ, ker je ključ do našega odrešenja po Jezusu.

Ne bomo obujeni v slavo, dokler krivda za naše grehe ne bo plačana, ko bomo postali pravični v Kristusu, kot je »pred Bogom«. Šele takrat lahko vstopimo v slavo z Jezusom.

Pavel je rekel, da je Jezus umrl »za nas« (Rim. 5,6-8; 2. Korinčanom 5:14; 1. Solunjani 5,10); in "za naše grehe" je umrl (1. Korinčanom 15,3; Gal. 1,4). On je "naše grehe sam odnesel ... v svojem telesu na drevo" (1. Petr 2,24; 3,18). Pavel dalje pravi, da smo umrli s Kristusom (Rim. 6,3-8.). Če verjamemo vanj, smo deležni njegove smrti.

Če sprejmemo Jezusa Kristusa za našega Odrešenika, njegova smrt šteje kot naša; naši grehi se štejejo za njegovo, njegova smrt pa odpravlja kazen za te grehe. Kot da bi viseli na križu, kot da bi prejeli prekletstvo naših grehov. Ampak on je to naredil za nas, in ker je to storil, smo lahko upravičeni, to je, šteje za pravično. On vzame naš greh in našo smrt; daje nam pravičnost in življenje. Princ je postal deček, ki je bil berač, tako da lahko postanemo milostni prinčevi dečki.

Čeprav je v Svetem pismu rečeno, da je Jezus plačal odkupnino (v starem pomenu odrešitve: odkupnina, odkupnina) za nas, odkupnina ni bila plačana nobeni določeni oblasti – gre za figurativno besedno zvezo, ki želi pojasniti, da je da nas je osvobodil, nas je stal neverjetno visoko. »Drago ste bili kupljeni«, tako Pavel opisuje naše odrešenje po Jezusu: tudi to je metaforična fraza. Jezus nas je »kupil«, a nikomur ni »plačal«.

Nekateri pravijo, da je Jezus umrl, da bi ugodil očetovim pravnim zahtevkom - vendar bi lahko rekli tudi, da je bil oče sam tisti, ki je plačal ceno, tako da je za to poslal in dal svojega edinega sina. 3,16; ROM. 5,8). V Kristusu je Bog sam prevzel kazen – da nam ne bi bilo treba; »Kajti po Božji milosti bo okusil smrt za vse« (Heb. 2,9).

Pobegnite od Božje jeze

Bog ljubi ljudi – vendar sovraži greh, ker greh ljudem škodi. Zato bo "dan jeze", ko bo Bog sodil svet (Rim. 1,18; 2,5).

Tisti, ki zavračajo resnico, bodo kaznovani (2, 8). Kdor zavrača resnico božje milosti, bo spoznal drugo stran Boga, njegovo jezo. Bog želi, da se vsi pokesajo (2. Petr 3,9), toda tisti, ki se ne pokesajo, bodo občutili posledice svojega greha.

V Jezusovi smrti so naši grehi odpuščeni in z njegovo smrtjo se izognemo Božji jezi, kazni greha. To pa ne pomeni, da je ljubeči Jezus jeznega Boga pomiril ali do neke mere »molče kupil«. Jezus je jezen zaradi greha tako kot Oče. Jezus ni samo sodnik sveta, ki dovolj ljubi grešnike, da plača kazen za njihove grehe, je tudi sodnik sveta, ki obsoja (Mt 25,31-46.).

Ko nam Bog oprosti, ne gre samo za greh in se pretvarja, da ni nikoli obstajal. V Novi zavezi nas uči, da greh premaguje Jezusova smrt. Greh ima resne posledice - posledice, ki jih lahko vidimo na Kristusovem križu. Jezusa je stalo bolečine, sram in smrt. Imel je kazen, ki smo jo zaslužili.

Evangelij razkriva, da Bog ravna pravično, ko nam odpusti (Rim. 1,17). Ne ignorira naših grehov, ampak jih obravnava v Jezusu Kristusu. "Bog ga je določil za vero, spravo v njegovi krvi, da bi dokazal svojo pravičnost ..." (Rim.3,25). Križ razodeva, da je Bog pravičen; kaže, da je greh preveč resen, da bi ga prezrli. Primerno je, da je greh kaznovan in Jezus je našo kazen voljno prevzel nase. Križ poleg Božje pravičnosti kaže tudi Božjo ljubezen (Rim. 5,8).

Kot pravi Izaija, smo v miru z Bogom, ker je bil Kristus kaznovan. Nekoč smo bili daleč od Boga, zdaj pa smo se mu približali po Kristusu (Ef. 2,13). Z drugimi besedami, po križu smo spravljeni z Bogom (v. 16). Osnovno krščansko prepričanje je, da je naš odnos z Bogom odvisen od smrti Jezusa Kristusa.

Krščanstvo: to ni niz pravil. Krščanstvo je prepričanje, da je Kristus naredil vse, kar je potrebno, da bi se popravili z Bogom – in to je storil na križu. Bili smo »spravljeni z Bogom v smrti njegovega Sina, medtem ko smo bili sovražniki« (Rim. 5,10). Po Kristusu je Bog pomiril vesolje »s sklenitvijo miru s svojo krvjo na križu« (Pismo Kološanom 1,20). Če smo po njem spravljeni, so nam odpuščeni vsi grehi (verz 22) – sprava, odpuščanje in pravičnost pomenijo eno in isto stvar: mir z Bogom.

Zmaga!

Pavel uporablja zanimivo metaforo za odrešenje, ko piše, da je Jezus »poglavarstvom in oblastem odvzel njihovo moč, jih razkazal in naredil za zmagoslavje v Kristusu [a. tr.: skozi križ]« (Kološanom 2,15). Uporablja podobo vojaške parade: zmagoviti general vodi sovražne ujetnike v zmagoslavni povorki. Razoroženi ste, ponižani, razstavljeni. Pavel tukaj pravi, da je Jezus to storil na križu.

Kar se je zdelo sramotna smrt, je bilo pravzaprav zmagoslavje Božjega načrta, saj je Jezus s križem zmagal nad sovražnimi silami, satanom, grehom in smrtjo. Njihove terjatve do nas so bile v celoti poplačane s smrtjo nedolžne žrtve. Ne morejo zahtevati več, kot je že plačano. Rečeno nam je, da je Jezus s svojo smrtjo odvzel moč »tistemu, ki je imel oblast nad smrtjo, celo hudiču« (Heb. 2,14). »...Zato se je prikazal Božji Sin, da bi uničil hudičeva dela« (1. Joh 3,8). Zmaga je bila dosežena na križu.

žrtev

Jezusovo smrt opisujejo tudi kot daritev. Ideja o žrtvovanju izhaja iz bogate starozavezne tradicije žrtvovanja. Izaija našega Stvarnika imenuje "daritev krivde" (53,10). Janez Krstnik ga imenuje »Božje Jagnje, ki odjemlje greh sveta« (Jn. 1,29). Pavel ga prikazuje kot odkupno žrtev, daritev za greh, velikonočno jagnje, kadilno daritev (Rim. 3,25; 8,3; 1. Corinthians 5,7; Ef. 5,2). Pismo Hebrejcem ga imenuje daritev za greh (10,12). Janez ga imenuje spravna žrtev »za naše grehe« (1. Joh 2,2; 4,10).

Obstaja več imen za to, kar je Jezus storil na križu. Posamezni novozavezni avtorji za to uporabljajo različne izraze in podobe. Natančna izbira besed, natančen mehanizem nista odločilna. Pomembno je, da smo odrešeni po Jezusovi smrti, da nam le njegova smrt odpira odrešenje. »Z njegovimi ranami smo ozdravljeni.« Umrl je, da nas osvobodi, da izbriše naše grehe, da pretrpi našo kazen, da kupi našo odrešitev. »Ljubi, če nas je Bog tako ljubil, bi morali tudi mi ljubiti drug drugega« (1. Joh 4,11).

Zdravljenje: Sedem ključnih besed

Bogastvo Kristusovega dela je izraženo v Novi zavezi skozi celo vrsto jezikovnih podob. Te slike lahko imenujemo parabole, vzorci, metafore. Vsak barve del slike:

  • Odkupnina (skoraj sinonim v pomenu za »odkup«): cena, plačana za odkupnino, osvoboditev nekoga. Poudarek je na ideji osvoboditve, ne na naravi nagrade.
  • Odkup: v izvirnem pomenu besede tudi na podlagi "odkupnine", tudi npr. B. odkup sužnjev.
  • Obrazložitev: Stojte pred Bogom brez krivde, kot po oprostitvi na sodišču.
  • Rešitev (odrešenje): Osnovna ideja je osvoboditev ali odrešenje iz nevarne situacije. Vsebuje tudi zdravljenje, zdravljenje in vrnitev v celoto.
  • Usklajevanje: Obnova motenega odnosa. Bog nas spravi vase. Deluje, da ponovno vzpostavi prijateljstvo in mi prevzamemo njegovo pobudo.
  • Otroštvo: Postajamo legitimni Božji otroci. Vera spreminja naš zakonski status: od zunaj do družinskega člana.
  • Odpuščanje: vidimo na dva načina. Po zakonu odpuščanje pomeni odpoved dolga. Medosebno pomeni odpuščanje, ki oprosti osebno poškodbo (po Alisteru McGrathu, Razumevanje Jezusa, str. 124-135).

Michael Morrison

pdfZakaj je moral Jezus umreti?