Zaskrbljen zaradi tvojega zveličanja?

Zakaj ljudem in samo priznanim kristjanom ni mogoče verjeti v brezpogojno milost? Med današnjimi kristjani še vedno prevladuje stališče, da je končno odrešenje odvisno od tega, kaj je nekdo storil ali ne. Bog je tako visoko, da se človek ne more dvigniti nad njega; tako daleč, da ga ni mogoče dojeti. Tako globoko, da pod njo ne moreš. Se spomnite tiste tradicionalne evangelijske pesmi?

Majhni otroci radi pojejo ob tej pesmi, saj znajo besede pospremiti z ustreznimi gibi. "Tako visoko"... in držijo roke nad glavo; "tako daleč"... in na široko razširijo roke: "tako nizko"... in počepnejo, kolikor lahko. To čudovito pesem je zabavno peti in lahko otroke nauči pomembne resnice o Božji naravi. Toda ko postajamo starejši, koliko jih še verjame v to? Pred nekaj leti je Emerging Trends – revija Princeton Religion Research Center – poročala, da 56 odstotkov Američanov, od katerih se večina identificira kot kristjani, pravi, da so zelo ali precej zaskrbljeni zaradi tega, ko razmišljajo o svoji smrti, " ne da bi bilo božje odpuščanje. 

Poročilo, ki temelji na raziskavi Gallupovega inštituta, dodaja: »Takšne ugotovitve sprožajo vprašanja, ali kristjani v ZDA sploh razumejo, kaj je krščanski pomen 'milosti', in priporoča povečanje svetopisemskih naukov v krščanski skupnosti za poučevanje cerkva. Zakaj je ljudem, celo tistim, ki se izpovedujejo za kristjane, nemogoče verjeti v brezpogojno milost? Temelj protestantske reformacije je bil svetopisemski nauk, da se odrešitev – popolno odpuščanje grehov in sprava z Bogom – doseže izključno z božjo milostjo.

Vendar med kristjani še vedno prevladuje mnenje, da je odrešitev na koncu odvisna od tega, kaj je nekdo naredil ali česa ni. Človek si predstavlja veliko božansko ravnovesje: v eni posodi so dobra dela, v drugi pa slaba dela. Za odrešitev je odločilna skleda z največjo težo. Ni čudno, da se bojimo! Ali bo ob sodbi ugotovljeno, da so se naši grehi nakopičili »tako visoko«, da jih niti Oče ne more videti, »toliko«, da jih Jezusova kri ne more pokriti, in da smo padli »tako nizko«, da bi jih lahko Sveti Duh nas ne dosežejo več? Resnica je, da nam ni treba skrbeti, ali nam bo Bog odpustil; to je že storil: "Ko smo bili še grešniki, je Kristus umrl za nas," nam pravi Sveto pismo v Rimljanom 5,8.

Opravičeni smo samo zato, ker je Jezus umrl in vstal za nas. Ni odvisno od kakovosti naše poslušnosti. Niti ni odvisno od kakovosti naše vere. Pomembna je Jezusova vera. Vse, kar moramo storiti, je, da mu zaupamo in sprejmemo njegovo dobro darilo. Jezus je rekel: »Karkoli mi da moj Oče, pride k meni; in kdor koli pride k meni, ga ne bom izgnal. Kajti nisem prišel iz nebes, da bi delal svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Toda to je volja tistega, ki me je poslal, da ne izgubim ničesar, kar mi je dal, ampak da to obudim poslednji dan. Kajti to je volja mojega Očeta, da ima kdor koli Sina in veruje vanj, večno življenje; in jaz ga bom obudil zadnji dan« (Jn. 6,37-40,). To je božja volja za vas. Ni se vam treba bati. Ni vam treba skrbeti. Lahko sprejmete Božji dar.

Grace je po definiciji nezaslužena. To ni dajatev. To je Božje brezplačno darilo ljubezni. Vsakdo, ki jih želi sprejeti, jih prejme. Boga moramo videti v novi perspektivi, kot nam pravi Sveto pismo. Bog je naš Odrešenik, ne naš preklet. On je naš Zveličar, ne naš uničevalec. On je naš prijatelj, ne naš sovražnik. Bog je na naši strani.

To je sporočilo Svetega pisma. To je sporočilo Božje milosti. Sodnik je že storil, kar je potrebno, da zagotovi našo rešitev. To je dobra novica, ki nam jo je prinesel Jezus. Nekatere različice stare gospel pesmi se končajo z refrenom: "Morate vstopiti skozi vrata." Vrata niso skrit vhod, ki ga le redki najdejo. V Mateju 7,7-8 Jezus nas prosi: »Prosite in vam bo dano; iščite in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo. Kajti kdor prosi, prejme; in kdor išče, bo našel; in vsakemu, ki bo trkal, se bo odprlo.«

Joseph Tkach


pdfZaskrbljen zaradi tvojega zveličanja?