Zadnja sodba [večna sodba]

Ob koncu dobe bo Bog zbral vse žive in mrtve pred Kristusovim nebeškim prestolom za sodbo. Pravični bodo prejeli večno slavo, hudobni bodo obsojeni v ognjenem jezeru. V Kristusu Gospod zagotavlja milost in pravičnost za vse, vključno s tistimi, za katere se je zdelo, da niso verjeli v evangelij, ko so umrli. (Matej 25,31-32; Apostolska dela 24,15; Janez 5,28-29; Razodetje 20,11: 15; 1. Timotej 2,3-6; 2. Peter 3,9; Apostolska dela 10,43; Janez 12,32; 1. Korinčanom 15,22-28.).

Zadnja sodba

»Sodba prihaja! Prihaja sodba! Pokesite se zdaj ali pa boste šli v pekel.« Morda ste slišali nekatere potujoče »ulične evangeliste« vzklikati te besede, da bi ljudi prestrašili, da bi se zavezali Kristusu. Ali pa ste morda že videli takšno osebo, ki je bila satirično prikazana v filmih z jezivim pogledom.

Morda to ni tako daleč od podobe »večne sodbe«, v katero so verjeli številni kristjani skozi stoletja, zlasti v srednjem veku. Najdete lahko skulpture in slike, ki prikazujejo pravične, ki lebdijo v nebesa, da bi se srečali s Kristusom, in nepravične, ki jih kruti demoni vlečejo v pekel.

Te podobe poslednje sodbe, sodbe večne usode, izhajajo iz izjav Nove zaveze o tem istem. Zadnja sodba je del doktrine o »zadnjih stvareh« – prihodnji vrnitvi Jezusa Kristusa, vstajenju pravičnih in nepravičnih, koncu sedanjega hudobnega sveta, ki ga bo nadomestilo veličastno Božje kraljestvo.

Sveto pismo izjavlja, da je sodba slovesen dogodek za vse ljudi, ki so živeli, kar jasno povedo Jezusove besede: »Povem pa vam, na dan sodbe morajo ljudje dati odgovor za vsako prazno besedo, ki so jo govorili. Po svojih besedah ​​boš opravičen in po svojih besedah ​​boš obsojen« (Matej 12,36-37.).

Grška beseda za "sodbo", ki se uporablja v odlomkih Nove zaveze, je kriza, iz katere izhaja beseda "kriza". Kriza se nanaša na čas in situacijo, ko se sprejema odločitev za ali proti nekomu. V tem smislu je kriza točka v življenju ali svetu nekoga. Natančneje, Krisis se nanaša na dejavnost Boga ali Mesije kot sodnika sveta na tako imenovani zadnji sodbi ali sodnem dnevu ali bi lahko rekli na začetku "večne sodbe".

Jezus je povzel prihodnjo sodbo o usodi pravičnih in hudobnih: »Ne čudite se temu. Kajti pride ura, ko bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas, in tisti, ki so delali dobro, bodo prišli ven v vstajenje življenja, tisti, ki so delali hudo, pa v vstajenje sodbe« (Jn. 5,28).

Jezus je tudi opisal naravo poslednje sodbe v simbolični obliki kot ločitev ovc od kozlov: »Ko pa pride Sin človekov v svoji slavi in ​​vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave, in vsi narodi bodo zbrani pred njim. In ločil jih bo enega od drugega, kakor pastir loči ovce od kozlov, in bo postavil ovce na svojo desnico in kozle na svojo levico« (Matej 2 ).5,31-33.).

Ovce na njegovi desni bodo slišale njen blagoslov s temi besedami: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, podedujte kraljestvo, ki vam je pripravljeno od nastanka sveta« (v. 34). Tudi kozli na levi so obveščeni o svoji usodi: »Tedaj bo rekel tudi tistim na levi: Pojdite od mene, prekleti, v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom!« (v. 41 ) .

Ta scenarij obeh skupin daje zaupanje pravičnim in pahne hudobne v čas edinstvene krize: "Gospod ve, kako rešiti pravične iz skušnjave, krivične pa pridržati kazni na dan sodbe" (2. Peter 2,9).

Tudi Pavel govori o tem dvojnem sodnem dnevu in ga imenuje »dan jeze, ko se bo razodela njegova pravična sodba« (Rimljanom). 2,5). Pravi: »Bog, ki bo dal vsakomur po njegovih delih, večno življenje tistim, ki potrpežljivo opravljajo dobra dela, iščejo slavo, čast in nesmrtno življenje; Toda sramota in jeza nad tistimi, ki so prepirljivi in ​​se ne pokoravajo resnici, temveč se pokoravajo krivici« (vv. 6-8).

Takšni biblični odlomki opredeljujejo doktrino večne ali končne sodbe v preprostih izrazih. To je ali / ali situacija; so odkupljeni v Kristusu in neizterjani zlobni, ki so izgubljeni. Številne druge odlomke v Novi zavezi se nanašajo na to
»Poslednja sodba« kot čas in položaj, iz katerega nihče ne more uiti. Morda je najboljši način, da okusite ta prihodnji čas, če navedete nekaj odlomkov, ki ga omenjajo.

Pismo Hebrejcem govori o sodbi kot o krizni situaciji, s katero se bo soočil vsak človek. Tisti, ki so v Kristusu, ki so odrešeni z njegovim odrešilnim delom, bodo našli svoje plačilo: »In kakor je bilo ljudem določeno enkrat umreti, toda po tisti sodbi, tako je bil tudi Kristus enkrat darovan, da odvzame grehe mnogih; prikazal se bo drugič, ne zaradi greha, ampak v zveličanje tistih, ki čakajo nanj« (Heb 9,27-28.).

Odrešenim ljudem, ki jih je Njegovo odrešilno delo naredilo pravične, se ni treba bati poslednje sodbe. Janez zagotavlja svojim bralcem: »V tem je ljubezen pri nas popolna, da imamo zaupanje v sodni dan; kajti kakršen je on, takšni smo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu" (1. Johannes 4,17). Tisti, ki pripadajo Kristusu, bodo prejeli svojo večno nagrado. Hudobneže bo doletela njihova strašna usoda. »Tako sta tudi sedanje nebo in zemlja z isto besedo prihranjena za ogenj, ohranjena za dan sodbe in obsodbe brezbožnih ljudi« (2. Peter 3,7).

Naša izjava je, da "v Kristusu Gospod poskrbi za vse, tudi za tiste, za katere se ob smrti zdi, da niso verjeli v evangelij." Ne povemo, kako Bog naredi tako pripravo, razen tega, kar koli že je, takšno pripravo omogoča Kristusovo odrešilno delo, kar velja za tiste, ki so že odrešeni.

Jezus sam je na svoji zemeljski službi na več mestih poudaril, da je treba paziti, da se neevanganiziranim mrtvim da priložnost za odrešenje. To je storil tako, da je izjavil, da bo prebivalstvo nekaterih starih mest dajalo prednost sodišču v primerjavi z Judovimi mesti, kjer je pridigal:

»Gorje ti, Chorazin! Gorje ti, Betsaida! …Toda Tiru in Sidonu bo na sodbi lažje kot tebi« (Luka 10,13-14). »Prebivalci Niniv bodo ob zadnji sodbi vstali s to generacijo in jih bodo obsodili ... Kraljica juga [ki je prišla poslušat Salomona] bo vstala ob zadnji sodbi s to generacijo in jih bo obsodila. « (Matej 12,41-42.).

Tu so ljudje iz starih mest - Tire, Sidon, Nineveh - ki očitno niso imeli priložnosti slišati evangelij ali poznati Kristusovega dela odrešenja. Toda ugotovijo, da je sodba vzdržljiva, in pošljejo preklinjajoče sporočilo tistim, ki so ga zavrnili v tem življenju, samo tako, da stojijo pred svojim Odrešenikom.

Jezus podaja tudi šokantno izjavo, da bi starodavna mesta Sodoma in Gomora - pregovori za kakršno koli grobo nemoralnost - sodbo smatralo za lažje od nekaterih mest v Judeji, kjer je Jezus učil. Če ga postavimo v kontekst, kako je Jezusova izjava presenetljiva, poglejmo, kako Judas prikazuje greh teh dveh mest in posledice, ki so jih v svojem življenju prejeli za svoja dejanja:

»Tudi angele, ki niso obdržali svojega nebeškega položaja, ampak so zapustili svoje bivališče, je trdno držal v temi z večnimi vezmi za sodbo velikega dne. Tako so tudi Sodoma in Gomora ter okoliška mesta, ki so prav tako nečistovali in sledili drugemu mesu, postavljeni za zgled in trpijo muke večnega ognja« (Juda 6-7).

Toda Jezus govori o mestih v prihodnji sodbi. »Resnično, povem vam, dežela Sodoma in Gomora bo na sodni dan znosnejša od tega mesta [tj. mest, ki niso sprejela učencev]« (Matej 10,15).

Torej morda to pomeni, da se dogodki zadnje sodbe ali večne sodbe ne strinjajo povsem s tem, kar so sprejeli mnogi kristjani. Pokojni reformirani teolog Shirley C. Guthrie predlaga, da bi bilo dobro, če bi preusmerili svoje razmišljanje o tem kriznem dogodku:

Prva misel kristjanov, ko razmišljajo o koncu zgodovine, ne bi smela biti tesnobna ali maščevalna špekulacija o tem, kdo bo "noter" ali "šel gor", ali kdo bo "zunaj" ali "šel dol". To bi morala biti hvaležna in vesela misel, da lahko z zaupanjem pričakujemo čas, ko bo volja Stvarnika, Spravitelja, Odrešenika in Obnovitelja enkrat za vselej prevladala – ko bo pravica nad krivico, ljubezen nad sovraštvom in pohlepom, mir nad sovražnostjo, človečnost nad nečlovečnostjo, bo Božje kraljestvo zmagalo nad oblastmi teme. Zadnja sodba ne bo prišla proti svetu, ampak za dobro sveta. To ni dobra novica le za kristjane, ampak za vse ljudi!

Pravzaprav gre za zadnje stvari, vključno s poslednjo sodbo ali večno sodbo: zmagoslavje Boga ljubezni nad vsem, kar stoji na poti Njegove večne milosti. Zato apostol Pavel pravi: »Zatem pa konec, ko bo izročil kraljestvo Bogu Očetu, potem ko bo uničil vsako gospostvo in vsako moč in oblast. Kajti vladati mora, dokler mu Bog ne položi vseh sovražnikov pod noge. Zadnji sovražnik, ki ga je treba uničiti, je smrt" (1. Korinčanom 15,24-26.).

Tisti, ki bo sodnik na zadnji sodbi tistim, ki jih je Kristus naredil za pravične, in tistim, ki so še grešniki, ni nihče drug kot Jezus Kristus, ki je dal svoje življenje v odkupnino za vse. »Kajti Oče ne sodi nikogar,« je rekel Jezus, »temveč je vso sodbo izročil Sinu« (Jn. 5,22).

Tisti, ki sodi pravičnim, ne-evangeliziranim in celo zlobnim, je tisti, ki je dal svoje življenje, da bi drugi lahko živeli večno. Jezus Kristus je že sprejel sodbo o grehu in grešnosti. To ne pomeni, da se tisti, ki zavračajo Kristusa, lahko izognejo trpljenju usode, ki bo sama sprejela svojo odločitev. Kakšna je podoba sočutnega sodnika, Jezusa Kristusa, nam pravi, da si želi, da bi vsi ljudje dosegli večno življenje - in ponudil ga bo vsem tistim, ki mu zaupajo.

Tisti, poklicani v Kristusu – ki so bili »izbrani« s Kristusovo izvolitvijo – se lahko soočijo z zaupanjem in veseljem, saj vedo, da je njihova rešitev varna v njem. Neevangelizirani – tisti, ki niso imeli priložnosti slišati evangelija in verovati v Kristusa – bodo prav tako ugotovili, da je Gospod poskrbel zanje. Sodba bi morala biti čas veselja za vse, saj bo oznanjala slavo Božjega večnega kraljestva, kjer bo vso večnost obstajalo le dobrota.

Paul Kroll

⁸ Shirley C. Guthrie, Krščanska doktrina, revidirana izdaja (Westminster / John Knox Press: Lousville, Kentucky, 1994), str.

Univerzalni Sprava

Univerzalna sprava (univerzalizem) pomeni, da so vse duše, bodisi duše ljudi, angelov ali demonov, na koncu rešene po Božji milosti. Nekateri privrženci nauka vse odkupne daritve trdijo, da kesanje Bogu in vera v Kristusa Jezusa nista potrebna. Številni nauk vse odkupne daritve zanikajo nauk o Trojici in mnogi med njimi so unitaristi.

V nasprotju z univerzalno spravo Sveto pismo govori tako o »ovcah«, ki vstopajo v Božje kraljestvo, kot o »kozlih«, ki vstopajo v večno kazen (Matej 25,46). Božja milost nas ne sili, da smo poslušni. V Jezusu Kristusu, ki je za nas Božji izbranec, je izbrano vse človeštvo, vendar to ne pomeni, da bodo vsi ljudje na koncu sprejeli Božji dar. Bog želi, da bi se vsi ljudje pokesali, vendar je ustvaril in odkupil človeštvo za resnično občestvo z Njim, pravo občestvo pa nikoli ne more biti prisilno razmerje. Sveto pismo kaže, da bodo nekateri ljudje vztrajno zavračali Božje usmiljenje.

Zadnja sodba [večna sodba]