Audio
Moje oči so videle tvoje odrešenje
Moto današnje ulične parade v Zürichu je: "Ples za svobodo" (ples za svobodo). Na spletni strani aktivnosti beremo: »Ulična parada je plesna demonstracija za ljubezen, mir, svobodo in strpnost. Z geslom ulične parade "Ples za svobodo" se organizatorji osredotočajo na svobodo.
Želja po ljubezni, miru in svobodi je bila vedno skrb človeštva. Žal živimo v svetu, ki je ravno nasprotno: sovraštvo, vojna, zapiranje in nestrpnost. Organizatorji uličnega parade Svoboda v središču. Kaj niso prepoznali? Kakšna je točka, proti kateri ste očitno slepi? Resnična svoboda zahteva Jezusa in Jezus je tisti, ki mora biti v središču pozornosti! Potem je tu še ljubezen, mir, svoboda in strpnost. Potem lahko slaviš in plešeš! Na žalost ta čudovit vpogled še vedno ni dostopen mnogim.
»Če pa je naš evangelij pokrit, je tako skriti tistim, ki se pogubljajo, nevernikom, ki jim je bog tega sveta zaslepil um, da ne bi videli sijaja evangelija slave Kristusa, ki je po božji podobi. Kajti ne oznanjamo sebe, ampak Kristusa Jezusa kot Gospoda in sebe kot vaše sužnje zaradi Jezusa. Za Boga, ki je rekel: Iz teme bo zasvetila luč! on ki je zasvetil v naših srcih, da razsvetli luč spoznanja Božje slave v obličju Jezusa Kristusa« (2 Korinčanom) 4,3-6.).
Jezus je svetloba, ki je neverniki ne vidijo.
Simeon je bil pravična in bogaboječa oseba v Jeruzalemu in Sveti Duh je bil na njem (Lk. 2,25). Obljubil je, da bo videl Gospodovega maziljenca, preden je umrl. Ko so starši prinesli otroka Jezusa v tempelj in ga je vzel v naročje, je slavil Boga in rekel:
»Zdaj, Gospod, po svoji besedi odpuščaš svojega služabnika v miru; zakaj moje oči so videle tvoje odrešenje, ki si ga pripravil pred očmi vseh narodov, luč v razodetje narodom in v slavo svojega ljudstva Izraela« (Lk. 2,29-32.).
Jezus Kristus je prišel kot svetloba, da razsvetli ta svet.
»Iz teme bo zasvetila luč! on ki je zasvetil v naših srcih, da razsvetli luč spoznanja Božje slave v obličju Jezusa Kristusa« (2 Korinčanom) 4,6).
Vizija Jezusa Kristusa je bila za Simeona življenjska izkušnja, celotna točka, preden se je lahko poslovil od tega življenja. Bratje in sestre, ali so naše oči prepoznale Božje zveličanje v vsej svoji slavi? Pomembno je, da nikoli ne pozabimo, koliko nas je Bog blagoslovil tako, da je odprl naše oči za njegovo odrešenje:
»Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal; in jaz ga bom obudil zadnji dan. V prerokih je zapisano: "In vsi bodo poučeni od Boga." Vsakdo, ki je slišal in se učil od Očeta, prihaja k meni. Ne da bi kdo videl Očeta, razen tisti, ki je od Boga, ta je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli mano v puščavi in umrli. to je kruh, ki prihaja iz nebes, da ga kdo jé in ne umre. Jaz sem živi kruh, ki je prišel iz nebes; če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Toda kruh, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,44-51.).
Jezus Kristus je živi kruh, Božje odrešenje. Se spomnimo časa, ko je Bog odprl naše oči za to znanje? Pavel nikoli ne bo pozabil trenutka svojega razsvetljenja, o tem bralo, ko je bil na poti v Damask:
»Ko pa je šel, se je zgodilo, da se je bližal Damasku. In nenadoma ga je obsijala luč z neba; in padel je na tla in zaslišal glas, ki mu je rekel: Savel, Savel, zakaj me preganjaš? On pa je rekel: Kdo si ti, Gospod? Ampak on : Jaz sem Jezus, ki ga zasleduješ. Ampak vstani in pojdi v mesto in povedal ti bo, kaj moraš storiti! Toda možje, ki so šli z njim na pot, so obstali brez besed, ker so slišali glas, videli pa niso nikogar. Toda Savel se je dvignil s tal. Toda ko je odprl oči, ni videl ničesar. Vodili so ga za roko in pripeljali v Damask. In tri dni ni videl in ni ne jedel ne pil« (Apd 9,3-9.).
Razodetje odrešenja je bilo tako bleščeče za Pavla, da ga ni videl za 3 dni!
Koliko nas je zadela svetloba in koliko se je naše življenje spremenilo, ko so naše oči spoznale njegovo odrešitev? Je bilo to res novo rojstvo za nas in tudi za nas? Poslušajmo pogovor z Nikodemom:
»Bil je mož med farizeji, ki mu je bilo ime Nikodem, judovski poglavar. Ponoči je prišel k njemu in mu rekel: "Rabi, vemo, da si učitelj, ki prihajaš od Boga, kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim." Jezus je odgovoril in mu rekel: Resnično, resnično, povem ti, če se človek ne rodi na novo, ne more videti Božjega kraljestva. Nikodem mu je rekel: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali lahko drugič vstopi v maternico svoje matere in se rodi? Jezus je odgovoril: Resnično, resnično ti povem: Če se človek ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo. [Janez 3,6] Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz duha, je duh. Ne čudite se, da sem vam rekel: morate se znova roditi« (Jn 3-1).
Človek potrebuje novo »rojstvo«, da bi spoznal Božje kraljestvo. Človeške oči so slepe za božje odrešenje. Vsesplošne duhovne slepote pa se organizatorji ulične parade v Zürichu ne zavedajo. Zastavili ste si duhovni cilj, ki ga brez Jezusa ni mogoče doseči. Človek ne more sam najti Božje slave ali je spoznati v celoti. Bog je tisti, ki se nam razodeva:
»{Ti} nisi izbral mene, ampak {I} je izbral tebe in tebe Odloči, da pojdeš in obrodiš sad in tvoj sad naj ostane, tako da ti bo dal Oče, karkoli boš prosil v mojem imenu« (Jn 15,16).
Bratje in sestre, imamo velik privilegij, da so naše oči videle Božje zveličanje. "Jezus Kristus, naš Odrešenik.
To je najpomembnejša izkušnja, ki jo lahko doživimo v svojem življenju. Ko je Simeon videl Odrešenika, v življenju ni bilo drugih ciljev. Njegov cilj v življenju je bil dosežen. Ali ima priznanje Božjega odrešenja enako vrednost za nas? Danes bi rad vse nas spodbudil, naj nikoli ne odvrnemo oči od Božjega odrešenja in naj vedno (duhovno) gledamo v Jezusa Kristusa.
»Če ste bili obujeni s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici. Misli na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji! Kajti mrtvi ste in vaše življenje je skrito s Kristusom v Bogu. Ko se razodene Kristus, ki je vaše življenje, se boste tudi vi razodeli z njim v slavi« (Kološanom). 3,1-4.).
Pavel nas spodbuja, da se ne osredotočamo na to, kar je na zemlji, ampak na Kristusa. Nič na tem svetu nas ne sme odvrniti od Božjega zveličanja. Vse, kar je dobro za nas, prihaja od zgoraj in ne iz te zemlje:
»Ne motite se, moji ljubljeni bratje! Vsako dobro darilo in vsak popolni dar prihaja od zgoraj, od Očeta luči, v katerem ni spremembe ne sence spremembe« (Jakob 1,16-17.).
Naše oči so spoznale Božje zveličanje in ne smemo več gledati od tega odrešenja, da bi gledali navzgor. Toda kaj vse to pomeni v našem vsakdanjem življenju? Vedno smo v težkih situacijah, preizkušnjah, boleznih itd. Kako je še vedno mogoče gledati na Jezusa celo s tako velikimi motnjami? Pavel nam odgovori:
»Veselite se vedno v Gospodu! Še enkrat želim reči: veselite se! Tvoja blagost bo znana vsem ljudem; Gospod je blizu. Ne bodite zaskrbljeni za nič, ampak v vsem oznanjajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo z zahvaljevanjem. in Božji mir, ki presega vsak razum, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu« (Pismo Filipljanom). 4,4-7.).
Tu nam Bog obljublja božanski mir in spokojnost, »ki presega vsak razum«. Zato moramo svoje skrbi in potrebe prinesti pred Božji prestol. Vendar ste opazili, kako so naše molitve uslišane?! Ali to pomeni: "in Bog bo rešil vse naše skrbi in težave ter se jih znebil"? Ne, tu ni obljube, da bo Bog rešil ali odstranil vse naše težave. Obljuba je: "In Božji mir, ki presega vsako razumevanje, bo rešil vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu".
Ko pogledamo navzgor, postavimo svoje skrbi na prestol Boga, Bog nam obljublja nadnaravni mir in globoko duhovno veselje, kljub vsem okoliščinam. To, če se res zanašamo nanj in nas postavi v njegove roke.
»To sem ti povedal, da bi imel mir v meni. Na svetu imate stisko; toda bodite pogumni, jaz sem premagal svet« (Jn 16,33).
Pozor: Ne gremo samo na počitnice in zaupamo Bogu, da prevzame vse naše odgovornosti. Obstajajo kristjani, ki naredijo prav te napake. Z neodgovornostjo zamenjujejo zaupanje v Boga. Zanimivo pa je videti, kako Bog v teh primerih kaže veliko sočutje. Namesto da bi vzeli več zaupanja v Boga, kot da bi vzeli naša življenja v svoje roke.
V vsakem primeru moramo biti še naprej odgovorni, vendar ne zaupamo več v naše moči, ampak v Boga. Na duhovni ravni se moramo zavedati, da je Jezus Kristus naša odrešitev in naše edino upanje, zato bi morali prenehati s poskusi, da bi s svojimi močmi ustvarjali duhovni sad. To ne bo uspelo niti na ulični paradi. V Psalmu 37 beremo:
»Zaupaj v Gospoda in delaj dobro; prebivaj v deželi in varuj zvestobo; in imej veselje v Gospodu, in dal ti bo, kar ti srce želi. Izroči svojo pot Gospodu in zaupaj vanj, in on bo ukrepal in poskrbel, da bo tvoja pravičnost vstala kakor luč in tvoja pravičnost kakor poldan« (Psalm 37,3-6.).
Jezus Kristus je naše odrešenje, on nas opravičuje. Svoje življenje mu moramo brezpogojno zaupati. Vendar se ne upokojite, ampak »delajte dobro« in »varujte zvestobo«. Ko so naše oči uprte v Jezusa, naše odrešenje, smo v varnih rokah. Ponovno preberimo psalm 37:
»Gospod utrjuje človekove korake in ljubi svojo pot; če pade, se ne bo iztegnil, kajti Gospod podpira njegovo roko. Mlad sem bil in postaral sem se, a nikdar nisem videl pravičnega človeka zapustiti, niti njegovih potomcev kruha prositi; vedno je prijazen in posoja ter njegove potomce za blagoslov« (Psalm 37,23-26.).
Če pod Bogom postavimo svoje poti, nas nikoli ne bo zapustil.
»Ne bom te pustil sirot, k tebi bom prišel. Še ena majhna , in svet me ne vidi več; Toda {ti} me poglej: ker {jaz} živim, boš tudi {ti} živel. Tisti dan boste vedeli, da sem jaz v svojem Očetu in vi v meni in jaz v vas. Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa mene ljubi, tega bo ljubil moj oče; in jaz ga bom ljubil in se mu razodel« (Jn 14,18-21.).
Tudi ko se je Jezus povzpel na Božji prestol, je rekel, da so ga njegovi učenci še vedno videli. Kjerkoli smo in v kakšni situaciji smo, je Jezus Kristus, naše odrešenje, vedno viden in naše oči morajo vedno biti na njem. Njegova zahteva je:
»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni! In dal ti bom počitek. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene! Kajti jaz sem krotak in ponižen v srcu in »našli boste pokoj svojim dušam«; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko« (Mt 11,28-30.).
Njegova obljuba je:
»Tudi če ne bom ostal pri tebi, boš imel mir. dam ti svoj mir; mir, ki ti ga nihče na svetu ne more dati. Bodi torej brez skrbi in strahu« (Jn 14,27 Upam za vse).
Danes Zürich pleše za mir in svobodo. Praznujmo tudi mi, ker so naše oči prepoznale božje odrešenje in molimo, da bi vedno več soljudi videlo in prepoznalo, kar se nam je tako čudovito razodelo: "Čudovito Božje zveličanje v Jezusu Kristusu!"
Daniel Bösch
