Jezus ni bil sam

Na pokvarjenem hribu zunaj Jeruzalema je bil na križu umorjen vznemirjajoči učitelj. Ni bil sam. Tega pomladnega dne ni bil edini povzročitelj težav v Jeruzalemu.

»S Kristusom sem križan,« je zapisal apostol Pavel (Galačanom 2,20), vendar Paul ni bil edini. »Umrli ste s Kristusom,« je rekel drugim kristjanom (Kološanom 2,20). »Pokopani smo z njim,« je pisal Rimljanom (Rim 6,4). Kaj se dogaja tukaj? Vsi ti ljudje v resnici niso bili na tistem hribu v Jeruzalemu. O čem Paul govori tukaj? Vsi kristjani, pa če to vedo ali ne, so deležni Kristusovega križa.

Ste bili tam, ko so križali Jezusa? Če ste kristjan, je odgovor da, bili ste tam. Bili smo z njim, čeprav tega takrat nismo vedeli. To lahko zveni kot nesmisel. Kaj res pomeni? V sodobnem jeziku bi rekli, da se identificiramo z Jezusom. Sprejemamo ga za našega namestnika. Njegovo smrt sprejmemo kot plačilo za naše grehe.

A to še ni vse. Tudi mi sprejemamo – in smo deležni – njegovega vstajenja! »Bog nas je obudil z njim« (Efežanom 2,6). Tam smo bili na vstajenjsko jutro. »Bog te je z njim oživil« (Kološanom 2,13). »Vstali ste s Kristusom« (Kološanom 3,1).

Zgodba o Kristusu je naša zgodba, če jo sprejmemo, če se strinjamo, da se bomo identificirali z našim križanim Gospodom. Naše življenje je povezano z njegovim življenjem, ne samo s slavo vstajenja, ampak tudi z bolečino in trpljenjem njegovega križanja. Ali ga lahko sprejmete? Ali lahko v njegovi smrti z Kristusom? Če to potrjujemo, potem smo lahko z njim v slavi.

Jezus je naredil veliko več kot le umrl in vstal. Živel je pravično življenje in tudi mi smo deležni tega življenja. Seveda nismo popolni – niti po stopnjah popolni – vendar smo poklicani, da smo deležni novega Kristusovega življenja v izobilju. Pavel vse povzame, ko piše: »S krstom smo pokopani z njim v smrt, da bi tudi mi hodili v novem življenju, kakor je bil Kristus obujen od mrtvih po Očetovi slavi.« Z njim pokopani, vstali z njim. njega, živega z njim.

Nova identiteta

Kako naj bi zdaj izgledalo to novo življenje? »Tako tudi vi računajte, da ste mrtvi grehu in živi Bogu v Kristusu Jezusu. Zato ne dovolite, da bi greh zavladal v vašem smrtnem telesu in ne ubogajte njegovih želja. Ne izročite svojih udov grehu kot orožje krivice, ampak izročite sebe Bogu kot mrtve in zdaj žive in svoje ude Bogu kot orožje pravičnosti« (vrstice 11-13).

Ko se poistovetimo z Jezusom Kristusom, naše življenje pripada njemu. »Prepričani smo, da če je eden umrl za vse, so umrli vsi. In umrl je za vse, da tisti, ki živijo, odslej ne živijo zase, ampak za njega, ki je zanje umrl in vstal« (2. Corinthians 5,14-15.).

Tako kot Jezus ni sam, tako tudi nismo sami. Ko se poistovetimo s Kristusom, smo pokopani z njim, z njim smo v novem življenju in živi v nas. Z nami je v naših preizkušnjah in uspehih, ker so naša življenja njegova. On nosi breme in dobi priznanje in mi izkusimo veselje, da delimo svoje življenje z njim.

Pavel je to opisal s temi besedami: »S Kristusom sem križan. Živim, a ne jaz, ampak Kristus živi v meni. Kajti kar zdaj živim v mesu, živim po veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in dal samega sebe zame« (Galačanom). 2,20).

»Vzemi križ na sebi,« je Jezus rekel svojim učencem: »in sledi meni. Prepoznajte se z mano. Naj bo staro življenje križano in v vašem telesu bo vladalo novo življenje. Naj se zgodi skozi mene. Pustite me živeti v vas in vam bom dal večno življenje. «

Ko bomo postavili svojo identiteto v Kristusa, bomo z njim v njegovem trpljenju in v njegovem veselju.

Joseph Tkach