Najpomembnejša stvar v življenju

Kaj je najpomembnejša stvar v vašem življenju? Kar nam pride na misel, ko razmišljamo o Bogu, je najpomembnejša stvar v našem življenju. Najbolj razkrivajoča stvar o cerkvi je vedno njena predstava o Bogu. To, kar mislimo in verjamemo o Bogu, vpliva na naš način življenja, na to, kako ohranjamo naše odnose, vodimo svoje posle in kaj počnemo s svojim denarjem in viri. Vpliva na vlade in cerkve. Na žalost je Bog v mnogih odločitvah in ukrepih, ki jih sprejema večina današnjih institucij, prezrt. Na kaj pomislite, ko pomislite na Boga? Je odmaknjeno bitje ali jezen sodnik, porotnik, ki hoče samo izvršitev kazni? Dobri, nemočni Bog, ki ima zvezane roke in ki samo želi, da se vsi dobro razumemo? Ali ljubeč, vpleten oče, ki je aktiven v življenju vernikov. Ali brat, ki je dal svoje življenje za vsakega človeka, da bi vsi lahko v miru uživali večnost? Ali božanski tolažnik, ki nežno in ljubeče vodi, uči in podpira vse, ki so v stiski. V naslednjih treh jedrnatih razdelkih preučujemo, kdo je Bog v vsej svoji troedini slavi.

Bog Oče

Ko slišite besedo "oče", vam pride na misel marsikaj. Izkušnje, ki smo jih imeli z lastnim očetom ali drugimi očeti, lahko močno vplivajo na to, kako sodimo o Bogu. Človeški očetje so lahko kjerkoli na spektru, od groznih do čudovitih, popolnoma vpletenih do popolnoma odsotnih in vse vmes. Na žalost njihove lastnosti pogosto projiciramo na Boga.
Jezus je svojega Očeta poznal bolje kot kdorkoli. Svojemu občinstvu, ki je vključevalo davkarje in farizeje, je povedal zgodbo, ki je ponazorila, kako je bilo biti v Božjem kraljestvu in kako je njegov oče ravnal z ljudmi. Zgodbo poznate pod naslovom Prispodoba o izgubljenem sinu, morda pa bi jo bolje imenovali Prilika o očetovi ljubezni. V tej prispodobi v Lukovem evangeliju 15 smo še posebej ogorčeni zaradi slabega vedenja mlajšega sina. Prav tako nas lahko prestraši reakcija starejšega brata. Ali se pogosto ne prepoznamo v obnašanju najinih dveh sinov? Po drugi strani pa, če pogledamo dejanja očeta, dobimo dobro sliko Boga, ki nam pokaže, kakšen mora biti oče.

Najprej vidimo očeta, ki popusti pred zahtevami svojega najmlajšega sina, ko ta praktično pričakuje njegovo smrt in zahteva hitro vrnitev dediščine. Zdi se, da se oče strinja, ne da bi mu ugovarjal ali ga zavrnil. Njegov sin zapravi dediščino, ki jo je prejel v tujini, in se znajde v hudi stiski. Pride k sebi in se odpravi domov. Njegovo stanje je res patetično. Ko ga oče od daleč vidi, da prihaja, se ne more zadržati, steče proti njemu z vsem usmiljenjem in ga vzame v svoje iztegnjene roke. Sinu komaj dovoli, da se izgovori svoje navajeno opravičilo. Svojim služabnikom takoj naroči, naj njegovega sina oblečejo v nova oblačila in celo nadenejo nakit ter pripravijo pogostitev. Ko je njegov najstarejši sin prišel s polja blizu hiše, ga je povabil, naj se udeleži gostije, da bi skupaj proslavili, da je oživel njegov umrli brat, ki je bil izgubljen in spet najden.

Nikoli več ni bila naslikana lepša slika očetovske ljubezni. Res smo kot bratje v tej priliki, včasih eden ali drugi ali oba hkrati, a najpomembneje je, da je Bog, naš Oče, poln ljubezni in ima največje sočutje do nas, tudi ko popolnoma zaidemo. To, da te je objel, odpustil in celo slavil, zveni skoraj prelepo, da bi bilo res. Ne glede na to, kaj smo v tem življenju zamočili, smo lahko prepričani, da je Bog Oče kot nihče drug in nas bo vedno sprejel. On je naš dom, naše zatočišče, on je tisti, ki nas obsipa in obdaruje z brezpogojno ljubeznijo, neomejeno milostjo, globokim sočutjem in nepredstavljivim usmiljenjem.

Bog sin

V Boga sem verjel mnogo let, preden sem srečal Jezusa. Imel sem nejasno predstavo o tem, kdo je, toda skoraj vse, kar sem takrat mislil, da vem, je bilo napačno. Zdaj veliko bolje razumem, vendar se še vedno učim. Ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučil o njem, je, da ni le Božji Sin, ampak je tudi Bog. On je Beseda, Stvarnik, Lev, Jagnje in Gospodar vesolja. On je veliko več kot to.

O njem sem izvedel še eno stvar, ki se me vsakič, ko pomislim na to, globoko dotakne – njegovo ponižnost. Ko je pri zadnji večerji pokleknil, da bi svojim učencem umil noge, nam ni dal samo zgleda, kako naj ravnamo z drugimi. Pokazal nam je, kako razmišlja o nas in kako ravna z nami. To velja tudi za nas danes. Jezus v človeški podobi je bil pripravljen, klečeč na tleh, umivati ​​zaprašene noge svojim prijateljem: »On, ki je bil v vsem Bogu enak in z njim na isti ravni, svoje moči ni uporabil sebi v prid. Nasprotno: odrekel se je vsem svojim privilegijem in se postavil na isto raven s služabnikom. Postal je eden izmed nas – človek kot drugi ljudje. Še bolj pa se je ponižal: v pokorščini Bogu je sprejel celo smrt; umrl je na križu kot zločinec« (Filipljanom 2,6-8.).
Kmalu zatem je umrl na križu, da bi očistil naša življenja umazanije padle človeške narave. Še vedno hodimo po blatu in umazaniji tega življenja in se umažemo.

Najprej hočem ostro protestirati kot Peter, potem pa planem v jok, ko si ga predstavljam, kako kleči na tleh pred mano s skledo vode in brisačo ter me gleda v oči, kako me čisti, mi odpušča. in me ljubi – znova in znova. To je Jezus, Bog Sin, ki je prišel iz nebes, da bi prišel k nam v naši najgloblji potrebi – da bi nas sprejel, odpustil, očistil, vzljubil in pripeljal v krog življenja z njim, Očetom in prejeti Svetega Duha.

Bog Sveti Duh

Sveti Duh je verjetno najbolj napačno razumljen član Trojice. Prej sem verjel, da ni Bog, ampak podaljšek božje moči, zaradi česar je postal "to." Ko sem začel spoznavati naravo Boga kot Trojice, so se mi odprle oči za to skrivnostno tretjo diferenciacijo Boga. Še vedno je skrivnost, toda Nova zaveza nam daje veliko namigov o njegovi naravi in ​​identiteti, ki jih je vredno preučiti.

Spraševala sem se, kdo je zame osebno v mojem življenju. Naš odnos z Bogom pomeni, da imamo tudi odnos s Svetim Duhom. Največkrat nas usmeri na resnico, na Jezusa, in to je dobro, saj je on naš Gospod in Odrešenik. Sveti Duh je tisti, ki me drži osredotočenega na Jezusa – na prvem mestu v mojem srcu. Ohranja mojo vest in me opozarja, ko naredim ali rečem nekaj, kar ni prav. On je luč na moji življenjski poti. O njem sem začela razmišljati tudi kot o svojem »piscu duhov« (oseba, ki piše besedila za nekoga drugega, vendar ni zapisan kot avtor), moj navdih in moja muza. Ne potrebuje posebne pozornosti. Ko nekdo moli k enemu članu Trojice, moli k vsem trem enako, saj so eno. Sveti Duh bi se le obrnil na Očeta, da bi mu dal vso čast in pozornost, ki mu jo namenjamo.

Iz Efežanom izvemo, da Svetega Duha prejmemo kot dar: »V njem [Jezusu] ste bili tudi vi, ko ste slišali besedo resnice, evangelij svojega odrešenja, in verovali, zapečateni s Svetim Duhom obljube, ki je zaloga naše dediščine, v odrešitev njegovega premoženja, v hvalo njegove slave« (Efežanom 1,13-14.).
Je tretja oseba Trojice, ki je bila prisotna pri stvarjenju. On dopolnjuje božjo skupnost in je za nas blagoslov. Večina daril izgubi sijaj ali pa jih kmalu zapusti zaradi nečesa boljšega, on je darilo, ki nikoli ne preneha biti blagoslov. On je tisti, ki ga je Jezus poslal po svoji smrti, da bi nas tolažil, poučeval in vodil: »Tolažnik, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo naučil vsega in vsega vas bo naučil, zapomnite si, kar sem vam rekel« (Janez 14,26). Kako čudovito je prejeti tako darilo. Naj nikoli ne izgubimo čudenja in strahospoštovanja, da smo po njem blagoslovljeni.

Na koncu spet vprašanje: Kaj vam pride na misel, ko pomislite na Boga? Ali ste prepoznali, da je Bog vaš ljubeč, vpleten Oče, ki je tudi aktiven v vašem življenju. Ali je Jezus tvoj brat, ki je dal svoje življenje zate in za vse okoli tebe, da bi ti in vsi drugi lahko v miru z njim uživali večnost? Ali je Sveti Duh vaš božanski Tolažnik, ki vas nežno in ljubeče vodi, uči in podpira? Bog te ljubi – ljubi ga tudi ti. On je najpomembnejša stvar v tvojem življenju!

Tammy Tkach

 Več člankov o življenju:

Življenje v Kristusu

Jezus: Kruh življenja