Kdo je Baraba?

Vsi štirje evangeliji omenjajo posameznike, katerih življenje je na nek način spremenilo kratko srečanje z Jezusom. Ta srečanja so zapisana le v nekaj verzih, vendar ponazarjajo en vidik milosti. »Toda Bog kaže svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Rimljanom 5,8). Baraba je takšna oseba, ki ji je bilo dovoljeno doživeti to milost na prav poseben način.

Bil je čas judovskega praznika pashe. Baraba je že v priporu čakal na usmrtitev. Jezusa so aretirali in mu sodili pred Poncijem Pilatom. Pilat, ki je vedel, da je Jezus nedolžen glede obtožb proti njemu, je poskusil z zvijačo, da bi ga izpustil. "Toda na prazniku je guverner imel navado, da je ljudi izpustil poljubnega ujetnika, ki so ga želeli. Toda takrat so imeli razvpitega jetnika po imenu Jezus Baraba. In ko so bili zbrani, jim je Pilat rekel: Katerega hočete? Koga naj ti izpustim, Jezusa Baraba ali Jezusa, za katerega pravijo, da je Kristus?" (Mt 27,15-17.).

Zato se je Pilat odločil ugoditi njihovi prošnji. Izpustil je človeka, ki je bil zaprt zaradi upora in umora, in Jezusa izročil volji ljudstva. Tako je bil Baraba rešen smrti, Jezus pa je bil križan namesto njega med dvema razbojnikoma. Kdo je ta Jezus Baraba kot človek? Ime "Bar abba[s]" pomeni "očetov sin". Janez preprosto govori o Barabu kot o »razbojniku«, ne o tistem, ki kot tat vdre v hišo, ampak o tistem, kar so razbojniki, zasebniki, roparji, tisti, ki pustošijo, uničujejo, izkoriščajo bedo drugih. Baraba je bil torej podla oseba.

To kratko srečanje se konča s sprostitvijo Barabbas, vendar pušča nekaj zanimivih, neodgovorjenih vprašanj. Kako je živel do konca življenja po naporni noči? Ali je kdaj pomislil na dogodke te Pashe? Ali je povzročil, da je spremenil življenjski slog? Odgovor na ta vprašanja ostaja skrivnost.

Pavel samega Jezusovega križanja in vstajenja ni doživel. Piše: »Najprej sem vam posredoval, kar sem tudi prejel: da je Kristus umrl za naše grehe po svetih spisih; da je bil pokopan; in da je tretji dan vstal po svetih spisih« (1. Korinčanom 15,3-4). O teh osrednjih dogodkih krščanske vere razmišljamo predvsem v velikonočnem času. Toda kdo je ta izpuščeni zapornik?

Tisti izpuščeni zapornik v smrtni kazni si ti. Isti kal zlobe, isti kal sovraštva in isti kal upora, ki je vzklil v življenju Jezusa Barabe, drema tudi nekje v tvojem srcu. Morda v vaše življenje ne bo prineslo slabih sadov, kot je očitno, vendar Bog to zelo jasno vidi: »Kajti plačilo za greh je smrt, Božji dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu« (Rimljanom). 6,23).

Kako boste v luči milosti, razodene v teh dogodkih, živeli preostanek svojega življenja? Za razliko od Baraba odgovor na to vprašanje ni skrivnost. Številni vrstici v Novi zavezi dajejo praktična načela za krščansko življenje, toda odgovor je verjetno najbolje povzel Pavel v svojem pismu Titu: »Kajti vsem ljudem se je pokazala zdrava Božja milost in nas vzgaja, naj se odvrnemo od brezbožnih. bitja in posvetne želje ter preudarno, pravično in pobožno živeti na tem svetu ter čakati na blaženo upanje in pojav slave velikega Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ki se je dal za nas, da bi nas odrešil vsake krivice. in se je očistil kot last ljudstva, vnetega za dobra dela« (Tit 2,11-14.).

Eddie Marsh