Evangelij - vaše povabilo k Božjemu kraljestvu

492 vabilo v kraljestvo Božje

Vsakdo ima predstavo o tem, kaj je prav in kaj narobe, in vsakdo je delal narobe tudi po lastni domišljiji. Motiti se je človeško, pravi znani pregovor. Vsakdo je kdaj razočaral prijatelja, prelomil obljubo, koga prizadel. Vsi poznajo občutke krivde.

Torej ljudje nočejo imeti nič z Bogom. Nočejo sodnega dne, ker vedo, da ne morejo stati pred Bogom s čisto vestjo. Vedo, da bi ga morali ubogati, a tudi vedo, da ga niso. Sram jih je in počutijo se krive. Kako se lahko njihov dolg odkupi? Kako očistiti zavest? "Odpuščanje je božansko," se zaključi ključna beseda. Bog sam je tisti, ki odpušča.

Mnogi ljudje vedo to besedo, vendar ne verjamejo, da je Bog dovolj božanski, da odpusti njihove grehe. Še vedno se počutiš krivega. Še vedno se bojijo pojavljanja Boga in dneva sodbe.

Toda Bog se je prej pojavil - v osebi Jezusa Kristusa. Prišel je ne obsoditi, ampak rešiti. Prinesel je sporočilo odpuščanja in umrl na križu, da bi zagotovil, da nam bo odpuščeno.

Jezusovo sporočilo, sporočilo Križa, je dobra novica za tiste, ki se počutijo krive. Jezus, Bog in človek v enem, je vzel našo kazen. Vsi ljudje, ki so dovolj ponižni, da verjamejo v evangelij Jezusa Kristusa, bodo odpuščeni. To dobro novico potrebujemo. Kristusov evangelij prinaša mir uma, srečo in osebno zmago.

Pravi evangelij, dobra novica, je evangelij, ki ga je oznanjal Kristus. Isti evangelij, ki so ga oznanjali apostoli: Jezus Kristus križan (1. Corinthians 2,2), Jezus Kristus v kristjanih, upanje slave (Kološanom 1,27), vstajenje od mrtvih, sporočilo upanja in odrešenja za človeštvo. To je evangelij Božjega kraljestva, ki ga je oznanjal Jezus.

Dobra novica za vse ljudi

»Potem ko je bil Janez ujetnik, je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal Božji evangelij, rekoč: Čas se je izpolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte v evangelij« (Mark 1,14«15). Ta evangelij, ki ga je prinesel Jezus, je »dobra novica« – »močno« sporočilo, ki spreminja in spreminja življenja. Evangelij ne le obsoja in spreobrača, ampak bo na koncu razburil vse, ki mu nasprotujejo. Evangelij je »Božja moč v odrešenje vsakemu, ki veruje« (Rimljanom 1,16). Evangelij je Božje povabilo, da živimo na povsem drugi ravni. Dobra novica je, da imamo dediščino, ki bo v celoti naša, ko se Kristus vrne. Je tudi povabilo v poživljajočo duhovno resničnost, ki je lahko naša zdaj. Pavel imenuje evangelij "evangelij" Kristusov gelium" (1. Corinthians 9,12).

"Božji evangelij" (Rimljanom 1 Kor5,16) in »evangelij miru« (Efežanom 6,15). Začenši z Jezusom, začne na novo definirati judovski pogled na Božje kraljestvo, pri čemer se osredotoča na univerzalni pomen Kristusovega prvega prihoda. Pavel uči, da je Jezus, ki je taval po prašnih cestah Judeje in Galileje, zdaj vstali Kristus, ki sedi na Božji desnici in je »glava vseh sil in oblasti« (Kološanom). 2,10). Po Pavlu sta smrt in vstajenje Jezusa Kristusa »na prvem mestu« v evangeliju; so ključni dogodki v Božjem načrtu (1. Korinčanom 15,1-11). Evangelij je dobra novica za uboge in zatirane.Zgodovina ima svoj namen. Na koncu bo zmagal zakon, ne oblast.

Preluknjana roka je zmagala nad oklepno pestjo. Kraljestvo zla ustreza kraljestvu Jezusa Kristusa, vrstnem redu stvari, ki jih kristjani že deloma doživljajo.

Pavel je Kološanom poudaril ta vidik evangelija: »Z veseljem se zahvaljujte Očetu, ki vas je usposobil za dediščino svetih v luči. Rešil nas je iz oblasti teme in nas prenesel v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, kjer imamo odrešitev, ki je odpuščanje grehov« (Kološanom). 1,12 in 14).

Za vse kristjane je evangelij in je bil sedanja resničnost in prihodnje upanje. Vstali Kristus, Gospod je v času, prostoru in vse, kar se dogaja tukaj spodaj, je prvak za kristjane. Kdor je bil povzdignjen v nebesa, je vseprisotni vir moči (Ef3,20-21.).

Dobra novica je, da je Jezus Kristus v svojem zemeljskem življenju premagal vse ovire. Križev pot je težka, a zmagovita pot v božje kraljestvo. Zato lahko Pavel evangelij povzame na kratko: »Kajti menil sem, da je med vami prav, da ne poznam ničesar razen samega Jezusa Kristusa, in to križanega« (1. Corinthians 2,2).

Veliki preobrat

Ko se je Jezus pojavil v Galileji in z resnostjo oznanjal evangelij, je pričakoval odgovor. Tudi od nas danes pričakuje odgovor. Toda Jezusovo povabilo, naj vstopi v kraljestvo, ni ostalo v vakuumu. Jezusov klic k Božjemu kraljestvu so spremljala impresivna znamenja in čudeži, zaradi katerih je država, ki je trpela pod rimsko vladavino, vzdignila in opazila. To je eden od razlogov, zakaj je Jezus moral pojasniti, kaj je mislil z Božjim kraljestvom. Judje Jezusovega časa so čakali na voditelja, ki bo njihov narod vrnil k slavi Davidovih in Salomonovih dni. Toda Jezusovo sporočilo je bilo "dvojno revolucionarno", piše oxfordski učenjak NT Wright. Najprej je prevzel splošno pričakovanje, da bo judovska naddržava odvrgla rimski jarem, in ga spremenil v nekaj povsem drugega. Ljudsko upanje na politično osvoboditev je spremenil v sporočilo duhovne odrešitve: evangelij!

"Božje kraljestvo se je približalo, je rekel, vendar ni tako, kot ste si predstavljali." Jezus je ljudi šokiral s posledicami svoje dobre novice. »Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji in zadnji bodo prvi« (Matej 19,30).

»Tam bo jok in škripanje z zobmi,« je rekel svojim sobratom Judom, »ko boste videli Abrahama, Izaka, Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, vi pa boste izgnani« (Lk 13,28).

Velika večerja je bila za vse (Lk 14,16-24). V Božje kraljestvo so bili povabljeni tudi pogani. In druga ni bila nič manj revolucionarna.

Zdelo se je, da ima ta nazaretski prerok dovolj časa za brezpravne – od gobavcev in invalidov do požrešnih davkov – in včasih celo za sovražne rimske zatiralce. Vesela novica, ki jo je prinesel Jezus, je bila v nasprotju z vsemi pričakovanji, tudi s pričakovanji njegovih zvestih učencev (Luka 9,51-56). Vedno znova je Jezus rekel, da je kraljestvo, ki jih čaka v prihodnosti, že dinamično prisotno v delovanju. Po posebej dramatičnem dogodku je rekel: »Če pa jaz z božjimi prsti izganjam zle duhove, tedaj je prišlo božje kraljestvo nad vas« (Lk. 11,20). Z drugimi besedami, ljudje, ki so videli Jezusovo službo, so videli sedanjost prihodnosti. Vsaj na tri načine je Jezus obrnil trenutna pričakovanja na glavo:

  • Jezus je učil dobro novico, da je Božje kraljestvo dar – Božja vladavina, ki je že prinesla ozdravitev. Zato je Jezus uvedel »leto Gospodove milosti« (Lk 4,19; Izaija 61,1-2). V cesarstvo pa so bili »sprejeti« utrujeni in obremenjeni, revni in berači, prestopniški otroci in skesani davkarji, skesane kurbe in družbeni neprilagojeni. Za črne ovce in duhovno izgubljene ovce se je razglasil za njihovega pastirja.
  • Jezusova dobra novica je bila na voljo tudi tistim, ki so se bili pripravljeni obrniti k Bogu z iskrenim kesanjem. Ti iskreno skesani grešniki bi v Bogu našli radodarnega Očeta, ki bi opazoval obzorje za svojimi tavajočimi sinovi in ​​hčerami in jih videl, ko bi bili »daleč stran« (Lk 1 Kor5,20). Dobra novica evangelija je pomenila, da kdor iz srca reče: "Bog, usmiljen bodi do mene grešnika" (Lk 1 Kor.8,13) in to iskreno misli, bi našel sočutno prisluh pri Bogu. Nenehno. »Prosite in vam bo dano; iščite in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo« (Lk 11,9). Za tiste, ki so verjeli in se odvrnili od poti sveta, je bila to najboljša novica, ki so jo lahko slišali.
  • Jezusov evangelij je prav tako pomenil, da nič ne more ustaviti zmage kraljestva, ki ga je Jezus prinesel, čeprav je izgledalo ravno nasprotno. Ta imperij bi se spopadel z grenkim, neusmiljenim uporom, vendar bi na koncu zmagal v nadnaravni moči in slavi.

Kristus je rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svoji slavi in ​​vsi angeli z njim, tedaj bo sedel na prestol svoje slave in vsi narodi bodo zbrani pred njim. In ločil jih bo enega od drugega, kakor pastir loči ovce od kozlov« (Mt 25,31-32.).

Tako je Jezusova dobra novica imela dinamično napetost med »že« in »še ne«. Evangelij kraljestva se je skliceval na Božjo vladavino, ki je bila zdaj na mestu – »slepi vidijo in hromi hodijo, gobavci se očistijo in gluhi slišijo, mrtvi obujajo in ubogim se oznanja evangelij« ( Matej 11,5).

Toda kraljestvo »še ni« v smislu, da je njegova popolna izpolnitev šele prišla. Razumeti evangelij pomeni dojeti ta dvojni vidik: na eni strani obljubljeno prisotnost Kralja, ki že živi med svojim ljudstvom, in na drugi strani njegov dramatični drugi prihod.

Dobra novica o vašem odrešenju

Misijonar Pavel je pomagal začeti drugo veliko gibanje evangelija – njegovo širjenje iz majhne Judeje v visoko kultiviran grško-rimski svet sredi prvega stoletja. Pavel, spreobrnjeni preganjalec kristjanov, kanalizira slepečo luč evangelija skozi prizmo vsakdanjega življenja. Medtem ko hvali poveličanega Kristusa, se ukvarja tudi s praktičnimi posledicami evangelija. Kljub fanatičnemu nasprotovanju je Pavel drugim kristjanom posredoval osupljiv pomen Jezusovega življenja, smrti in vstajenja: »Tudi vas, ki ste bili nekoč tujci in sovražniki v hudobnih delih, je zdaj odkupil s smrtjo svojega smrtnega telesa, tako da pred njegovim obličjem se predstavite sveti in brezmadežni in brez madeža; če le ostaneš v veri, utrjen in stanoviten in se ne odvrneš od upanja evangelija, ki si ga slišal in se oznanja vsemu bitju pod nebom. Jaz, Pavel, sem postal njegov služabnik« (Kološanom 1,21in 23). Usklajen. Brezhibno. Grace. Odrešitev. Odpuščanje. Pa ne samo v prihodnosti, ampak tukaj in zdaj. To je Pavlov evangelij.

Vstajenje, vrhunec, do katerega sta sinoptika in Janez pripeljala svoje bralce (Janez 20,31), sprošča notranjo moč evangelija za krščansko vsakdanje življenje. Kristusovo vstajenje potrjuje evangelij.

Zato, uči Pavel, tisti dogodki v daljni Judeji dajejo upanje vsem ljudem: »Ne sramujem se evangelija; kajti Božja moč je tista, ki rešuje vse, ki vanjo verujejo, najprej Jude in tudi Grke. Kajti v njej se razodeva Božja pravičnost, ki je iz vere v vero. (Rimljani 1,16-17.).

Klic za življenje prihodnosti tukaj in zdaj

Apostol Janez dodaja evangeliju še eno razsežnost. Jezusa prikazuje kot »učenca, ki ga je ljubil« (Janez 19,26), spominjal se ga, človeka s pastirskim srcem, cerkvenega voditelja z globoko ljubeznijo do ljudi z njihovimi skrbmi in strahovi.

»Jezus je storil še mnogo drugih znamenj pred svojimi učenci, ki niso zapisana v tej knjigi. To pa je napisano, da bi verovali, da je Jezus Kristus, Božji Sin, in da bi z vero imeli življenje v njegovem imenu« (Jn 20,30-31).

Bistvo Janezove predstavitve evangelija je izjemna izjava: »da bi po veri imeli življenje«. Janez lepo poda še en vidik evangelija: Jezusa Kristusa v trenutkih največje osebne bližine. Janez živo pripoveduje o osebni, službeni prisotnosti Mesije.

V Janezovem evangeliju srečamo Kristusa, ki je bil močan javni pridigar (Jn 7,37-46). Jezusa vidimo toplega in gostoljubnega. Iz njegovega vabljivega povabila: »Pridite in poglejte!« (Jn 1,39) vse do izziva dvomljivega Tomaža, naj vtakne prst v rane na rokah (Jn 20,27), je oseba, ki je postala meso in je živela med nami, prikazana na nepozaben način (Jn. 1,14).

Ljudje so se ob Jezusu počutili tako dobrodošlo in udobno, da so se z njim živahno pogovarjali (Janez 6,58.). Ležali so poleg njega, medtem ko so jedli in jedli iz istega krožnika3,23-26). Tako so ga ljubili, da so takoj, ko so ga zagledali, priplavali na breg, da bi skupaj jedli ribe, ki jih je ocvrl.1,7-14.).

Janezov evangelij nas opominja, koliko se evangelij vrti okoli Jezusa Kristusa, njegovega zgleda in večnega življenja, ki ga prejemamo po njem (Janez 10,10).

Spominja nas, da oznanjevanje evangelija ni dovolj. Tudi to moramo živeti. Apostol Johan nes nas spodbuja: druge bi lahko pridobili z našim zgledom, da bi z nami delili dobro novico o Božjem kraljestvu. To se je zgodilo Samarijanci, ki je pri vodnjaku srečala Jezusa Kristusa (Jn 4,27-30) in Marija iz Magdale (Janez 20,10: 18).

Tisti, ki je jokal na grobu Lazarja, ponižnega služabnika, ki je umil noge svojim učencem, živi danes. On nam daje svojo navzočnost skozi prebivanje Svetega Duha:

»Kdor me ljubi, bo mojo besedo držal; in moj oče ga bo ljubil in prišli bomo k njemu in si ustvarili dom pri njem ... Ne vznemirjaj se in ne boj se" (Jn 14,23 in 27).

Jezus danes dejavno vodi svoje ljudstvo po Svetem Duhu. Njegovo povabilo je osebno in spodbudno kot vedno: »Pridite in poglejte!« (Jn 1,39).

Neil Earle


pdfEvangelij - vaše povabilo k Božjemu kraljestvu