Audio
Ostanite v Kristusu
Veliki pisatelj Mark Twain je napisal zanimivo zgodbo. Dejal je, da je nekega dne, ko je kralj in kraljica oddaljene dežele iz kraljeve bolnišnice prinesla domu svojega novorojenega malega princa, je njihova kočija trčila z vozičkom revnega berača. V skromnem vozilu je ubogi človek prinesel svojo ženo in novorojenčka iz babice v dom. V zmešnjavi z incidentom sta se oba para nenamerno zamenjala, zato je mali princ prišel v beggarjevo hišo, da bi ga vzgajali on in njegova žena.
Ko je dojenček zrasel v dečka, je bil prisiljen iti na ulice prosjačiti za hrano. Nevede je beračil pravzaprav na svojih ulicah, saj so pripadale njegovemu pravemu očetu, kralju. Iz dneva v dan je hodil na grad in gledal skozi železno ograjo dečka, ki se je tam igral, in si rekel: "Ko bi vsaj bil princ." Seveda je bil princ! A zavedal se je dejstvo Deček je živel v revščini, ker ni vedel, kdo v resnici je, prav zato, ker ni vedel, kdo je njegov oče.
A to velja tudi za mnoge kristjane! Tako enostavno je iti skozi življenje, ne da bi poznal svojo identiteto. Nekateri med nami si nikoli zares niso vzeli časa, da bi ugotovili, »komu pripadajo«. Od dneva, ko smo se duhovno rodili, smo zdaj sinovi in hčere Kralja kraljev in Gospoda gospodarjev! Smo kraljevi dediči. Kako žalostno je pomisliti, da pogosto živimo v duhovnem uboštvu, ki si ga sami vsilimo, prikrajšani za bogastvo čudovite Božje milosti. To bogastvo je tam, ne glede na to, ali ga zavestno uživamo ali ne. Mnogi verniki so nekoliko "neverni", ko gre za verjeti Bogu na besedo, ko nam pove, kdo smo v Jezusu.
V trenutku, ko smo verovali, nam je Bog dal vse, kar potrebujemo za krščansko življenje. Jezus je obljubil, da bo svojim učencem poslal »pomočnika«. »Ko pa pride Tolažnik [Pomočnik], ki vam ga bom poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo pričeval o meni. In tudi vi ste moje priče, saj ste bili z menoj od začetka« (Jn 15,26-27.).
Jezus je svojim učencem govoril o skrivnosti spreobrnjenega duhovnega življenja: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu; kajti brez mene ne morete storiti ničesar« (Jn 15,5). Naše bivanje v Kristusu, njegovo bivanje v nas in prihod Svetega Duha so tesno povezani. Ne moremo zares ostati v Kristusu, ne da bi hodili v Duhu. Če ni hoje, ni bivanja. Ostati pomeni, da je vedno nekaj tam. Naše krščansko življenje se je začelo z enkratno predajo svojega življenja Kristusu. To zavezo živimo iz dneva v dan.
Beseda "pomočnik" (grško Parakletos) pomeni "na stran za pomoč". Nanaša se na nekoga, ki priskoči na pomoč na sodišču. Tako Jezus kot Sveti Duh učita resnico, ostajata v učencih in pričujeta. Pomočnik ni samo v bistvu podoben Jezusu, ampak tudi deluje kot Jezus. Sveti Duh je nenehna Jezusova navzočnost v nas vernih.
Parakletos je neposredna vez med Jezusom in njegovimi učenci v vsaki generaciji. Tolažnik, spodbuda ali pomočnik prebiva ali prebiva v vseh vernikih. Vodi nas v resnico božjega sveta. Jezus je rekel: »Toda ko pride ta Duh resnice, vas bo vodil v vso resnico. Kajti ne bo govoril o sebi; Kar pa bo slišal, bo govoril in kar bo prišlo, vam bo oznanil« (Jn 16,13). Vedno nas usmerja na Kristusa. »Poveličal me bo; kajti on bo vzel, kar je moje, in vam to naznanil. Vse, kar ima oče, je moje. Zato sem rekel, da bo vzel, kar je mojega, in vam to oznanil« (Jn 16,14-15). Sveti Duh se nikoli ne poveličuje, ne išče lastne slave. Želi samo slaviti Kristusa in Boga Očeta. Vsako versko gibanje, ki slavi Duha namesto Kristusa, ni v skladu z Jezusovim naukom o Svetem Duhu.
Kar uči Sveti Duh, bo vedno v popolnem soglasju z Jezusom. Nikakor ne bo nasprotoval ali delil ničesar, kar je učil naš Odrešenik. Sveti Duh je vedno osredotočen na Kristusa. Jezus in Sveti Duh sta vedno v popolnem soglasju.
Vstop v Božje kraljestvo ne uspeva zaradi naših najboljših prizadevanj, ampak zahteva popolnoma drugačno življenje. Rojevati se moramo duhovno. To je nov začetek, novo rojstvo. Je brez starega življenja. To je delo Svetega Duha v nas. Niti z lastno močjo niti z lastno inteligenco ne moremo imeti pravega odnosa z Bogom. V Božjo družino vstopamo, ko nas Božji Duh temeljito obnovi. Brez tega ni krščanstva. Sveti Duh pomaga duhovnemu življenju. Ne začne se z obupnim človeškim poskusom, da bi ga sami ustvarili. To nima nič opraviti z lastnimi zaslugami. Z njim se ne mučimo. Ne moremo zaslužiti Božje naklonjenosti. Kakšen privilegij, da oznanjamo evangelij Jezusa Kristusa. Mi preprosto povemo, kaj je Bog že storil v Kristusu. Sveti Duh je Duh resnice in prišel je razodeti Jezusa kot pot, resnico in življenje. Čudovito smo blagoslovljeni! Bog je z nami, z nami in dela preko nas.
Santiago Lange
