Nevidna vidljivost

Zabavno se mi zdi, ko ljudje rečejo: "Če tega ne vidim, ne bom verjel." To slišim pogosto govoriti, ko ljudje dvomijo, da Bog obstaja ali da vse ljudi vključuje v svojo milost in usmiljenje. Da ne bom zameren, bi poudaril, da magnetizma ali elektrike ne vidimo, vendar vemo, da obstajata po njihovih učinkih. Enako velja za veter, gravitacijo, zvok in celo misel. Na ta način izkusimo tako imenovano »brezpodobno znanje«. Rad bi izpostavil takšno znanje kot "nevidna vidnost".

Dolga leta smo lahko le ugibali, kaj je v nebesih, in se zanašali samo na svoj vid. S pomočjo teleskopov (kot je teleskop Hubble) zdaj vemo veliko več. Kar je bilo za nas nekoč »nevidno«, je zdaj vidno. Ni pa vse, kar obstaja, vidno. temna snov npr. B. Ne oddaja svetlobe ali toplote. Za naše teleskope je neviden. Vendar znanstveniki vedo, da temna snov obstaja, ker so ugotovili njene gravitacijske učinke. Kvark je majhen špekulativni delec, iz katerega nastanejo protoni in nevtroni v jedru atomov. Z gluoni tvorijo kvarki tudi še bolj eksotične hadrone, kot so mezoni. Čeprav nobena od teh sestavin atoma ni bila nikoli opažena, so znanstveniki dokazali njihove učinke.

Ni mikroskopa ali teleskopa, skozi katerega bi bilo mogoče videti Boga, kot je za nas Sveto pismo v Janezu 1,18 pravi: Bog je neviden: »Noben človek ni nikoli videl Boga. Toda njegov edini sin, ki tesno pozna Očeta, nam je pokazal, kdo je Bog.« Božjega obstoja ni mogoče »dokazati« s fizičnimi sredstvi. Toda verjamemo, da Bog obstaja, ker smo izkusili učinke njegove brezpogojne, vsepresežne ljubezni. Ta ljubezen je seveda zelo osebna, intenzivna in konkretno razodeta v Jezusu Kristusu. V Jezusu vidimo, kar so sklenili njegovi apostoli: Bog je ljubezen. Ljubezen, ki je ni mogoče videti sama po sebi, je Božja narava, motivacija in namen. Kot pravi TF Torrance:

»Stalni in nenehni tok Božje ljubezni, ki nima drugega razloga za svoje delovanje kot ljubezen, ki je Bog, se je torej razlil brez ozira na osebe in ne glede na njihove reakcije« (Krščanska teologija in znanstvena kultura, str. 84).

Bog ljubi zaradi tega, kar je, ne zaradi tega, kdo smo in kaj počnemo. In ta ljubezen nam je razodeta v Božji milosti.

Čeprav ne moremo v celoti razložiti nevidnega, kot sta ljubezen ali milost, vemo, da obstaja, ker je to, kar vidimo, delno tam. Upoštevajte, da uporabljam besedo "delno". Nočemo se ujeti v past domišljavosti, da vidno pojasnjuje nevidno. TF Torrance, ki je študiral teologijo in znanost, trdi, da je res nasprotno; nevidno pojasnjuje vidno. Za razlago tega uporabi prispodobo o delavcih v vinogradu (Matej 20,1-16), kjer lastnik vinograda ves dan najame delavce za delo na polju. Na koncu dneva vsak delavec prejme enako plačo, tudi če so nekateri trdo delali ves dan, drugi pa le nekaj ur. Večini delavcev se to zdi nepravično. Kako lahko nekdo, ki dela eno uro, dobi enako plačo kot nekdo, ki dela ves dan?

Torrance poudarja, da fundamentalistični in liberalni eksegeti zgrešijo bistvo Jezusove prilike, ki ne govori o plačilu in pravičnosti, temveč o brezpogojni, izdatni in mogočni Božji milosti. Ta milost ne temelji na tem, kako dolgo smo delali, kako dolgo smo verovali, koliko smo preučevali ali kako poslušni smo bili. Božja milost v celoti temelji na tem, kdo je Bog. S to priliko Jezus naredi »vidno« »nevidno« naravo Božje milosti, ki stvari vidi in dela zelo drugače od nas. Pri Božjem kraljestvu ne gre za to, koliko zaslužimo, temveč za Božjo izjemno velikodušnost.

Jezusova prilika nam pove, da Bog ponuja svojo čudovito milost vsem ljudem. In medtem ko se vsakemu darilo ponudi v istem merilu, se nekateri takoj odločijo, da bodo živeli v milosti v tej realnosti in tako imeli priložnost, da ga uživajo dlje kot tisti, ki še niso naredili te izbire. Dar milosti je za vsakogar. Kar posameznik počne z njim, je zelo različen. Ko živimo v Božji milosti, je to, kar je bilo za nas nevidno, postalo vidno.

Nevidnost Božje milosti je ne naredi nič manj resnično. Bog se nam je dal, da bi ga lahko spoznali in ljubili ter prejeli njegovo odpuščanje in stopili v odnos z njim kot Oče, Sin in Sveti Duh. Živimo po veri in ne po videnju. Njegovo voljo smo izkusili v svojem življenju, v svojih mislih in dejanjih. Vemo, da je Bog ljubezen, ker vemo, kdo je v Jezusu Kristusu, ki nam ga je »razodel«. Kot je v Janezu 1,18 (Novi ženevski prevod) je napisan:
»Boga ni nikoli nihče videl. Edini Sin nam ga je razodel, On, ki je sam Bog, ki sedi ob Očetovi strani.« Čutimo moč Božje milosti, ko izkušamo tudi njegov namen, da nam odpušča in nas ljubi – njegov čudoviti dar, da daje milost. Tako kot pravi Pavel v Pismu Filipljanom 2,13 (New Geneva Translation) pravi: »Bog sam deluje v vas, zaradi česar ste ne le pripravljeni, ampak tudi sposobni delati, kar mu ugaja.

Življenje v njegovi milosti,

Joseph Tkach
Predsednik GRACE COMMUNION INTERNATIONAL

Nevidna vidljivost