Bog nas je blagoslovil!

Bog nas je blagoslovilTo pismo je moje zadnje mesečno pismo kot zaposlenega v GCI, saj se ta mesec upokojim. Ko razmišljam o svojem mandatu predsednika naše verske skupnosti, mi pridejo na misel mnogi blagoslovi, ki nam jih je podelil Bog. Eden od teh blagoslovov je povezan z našim imenom – Grace Communion International. Mislim, da lepo opisuje naš temeljni premik kot skupnosti. Po Božji milosti smo postali mednarodno milostno občestvo, ki je udeleženo v občestvu Očeta, Sina in Svetega Duha. Nikoli nisem dvomil, da nas je naš Troedini Bog pripeljal do velikih blagoslovov v tej čudoviti spremembi in prek nje. Dragi moji člani, prijatelji in sodelavci GCI/WKG, hvala za vašo zvestobo na tej poti. Vaša življenja so živ dokaz naše spremembe.

Še en blagoslov, o katerem lahko pomislim, je tisto, o čemer lahko poroča veliko naših dolgoletnih članov. Že vrsto let smo v svojih službah za Boga pogosto molili, da nam razkrije več njegove resnice. Bog je na to molitev odgovoril - na dramatičen način! Odprl je naša srca in misli, da bi razumel veliko globino svoje ljubezni do vsega človeštva. Pokazal nam je, da je vedno z nami in da je po svoji milosti naša večna prihodnost varna.

Mnogi so mi rekli, da v naših cerkvah že leta niso slišali pridig na temo milosti. Hvala bogu, da smo od leta 1995 začeli premagovati ta primanjkljaj. Na žalost so se nekateri člani negativno odzvali na naš novi poudarek na Božji milosti in so spraševali: "Kaj so vse te Jezusove stvari?" Naš odgovor takrat (kot zdaj) je tale: "Oznanjamo dobro novico o njem, ki nas je ustvaril, ki je prišel po nas, ki je za nas umrl in vstal, in ki nas je rešil!"

Po Svetem pismu je Jezus Kristus, naš vstali Gospod, zdaj v nebesih kot naš veliki duhovnik in čaka na svojo vrnitev v slavi. Kot je obljubil, pripravlja prostor za nas. »Ne boj se svojega srca! Verjemite v Boga in verjemite vame! V hiši mojega očeta je veliko dvorcev. Če ne bi bilo tako, ali bi ti rekel: 'Grem ti pripravit prostor?' In ko grem pripravit prostor zate, pridem spet in te vzamem s seboj, da boš tudi ti tam, kjer sem jaz. In kamor grem, vi poznate pot« (Jn 14,1-4). Ta kraj je dar večnega življenja z Bogom, dar, ki ga je omogočilo vse, kar je Jezus naredil in bo storil. Po Svetem Duhu je bila Pavlu razodeta narava tega daru: »Mi pa govorimo o Božji modrosti, skriti v skrivnosti, ki jo je Bog vnaprej določil za našo slavo, ki je nihče od vladarjev tega sveta ni poznal; kajti če bi jih poznali, ne bi križali Gospoda slave. Toda govorimo, kakor je pisano (Izaija 64,3): »Kar ni videlo nobeno oko in ni slišalo nobeno uho in ni prišlo v človeško srce, to je pripravil Bog njim, ki ga ljubijo.« Toda Bog nam je razodel po Duhu; kajti Duh preiskuje vse, tudi Božje globine« (1. Corinthians 2,7-10). Zahvaljujem se Bogu, da nam je razkril skrivnost našega odrešenja v Jezusu – odrešitev, zagotovljena z rojstvom, življenjem, smrtjo, vstajenjem, vnebohodom in obljubljeno vrnitvijo našega Gospoda. Vse to se zgodi po milosti – božji milosti, ki nam je dana v Jezusu in po Jezusu, po Svetem Duhu.

Čeprav bo moja zaposlitev v GCI kmalu prenehala, ostajam povezan z našo skupnostjo. Še naprej bom služil v odborih GCI v ZDA in Združenem kraljestvu ter v upravnem odboru Grace Communion Seminar (GCS) in pridigal bom v svoji hišni cerkvi. Pastor Bermie Dizon me je vprašal, ali bi lahko imel pridigo vsak mesec. Z njim sem se pošalil, da vse te naloge ne zvenijo kot upokojitev. Kot vemo, naša storitev ni običajno delo - je klic, način življenja. Dokler mi Bog daje moč, ne bom prenehal služiti drugim v imenu našega Gospoda.

Ko pogledam nazaj v preteklih nekaj desetletjih, imam poleg čudovitih spominov z GCI tudi veliko blagoslovov, povezanih z mojo družino. S Tammy sva blagoslovljena, da sva videla, kako najina dva otroka rasteta, diplomirata, najdeta dobro službo in sta srečno poročena. Naše praznovanje teh mejnikov je tako izjemno, ker nismo pričakovali, da jih bomo dosegli. Kot mnogi od vas veste, je naše druženje včasih učilo, da za take stvari ne bo časa – Jezus se bo kmalu vrnil in nas bodo odpeljali na »varno mesto« na Bližnjem vzhodu pred njegovim drugim prihodom. Na srečo je imel Bog drugačne načrte, čeprav je za vse nas pripravljeno eno varno mesto – to je Njegovo večno kraljestvo.

Ko sem leta 1995 začel služiti kot predsednik naše denominacije, sem se osredotočil na to, da ljudi spomnim, da je Jezus Kristus vrhovni v vsem: »On je glava telesa, ki je cerkev. On je začetek, prvorojenec od mrtvih, da bo prvi v vsem« (Kološanom 1,18). Čeprav se zdaj po več kot 23 letih upokojim kot predsednik GCI, je moj fokus še vedno in bom še naprej. Z božjo milostjo ne bom prenehal kazati ljudem na Jezusa! On živi, ​​in ker živi, ​​živimo tudi mi.

Ki ga nosi ljubezen,

Joseph Tkach
CEO
GRACE COMMUNION INTERNATIONAL